Novak: Sanacija po poplavah poteka uspešno, največja težava ostaja pomanjkanje kadra

Na novinarski konferenci pred drugo obletnico poplav so predstavili stanje na vodotokih, napredek pri odpravi škode na občinski infrastrukturi ter pregled financiranja obnove in prihodnjih vlaganj. V ospredju je bila tudi reorganizacija pristojnih služb, s katero so želeli zagotoviti boljše pogoje za izvajanje ukrepov.

Po besedah ministra so že izplačali 35,7 milijona evrov več kot 7350 posameznikom za obnovo domov ter dodatnih 65 milijonov evrov izredne denarne pomoči. Obravnavajo še več kot 5000 vlog fizičnih oseb in podjetij za končno obnovo objektov. Novak je dejal, da so ukrepali hitro in učinkovito, kar se kaže tudi v številnih zaključenih projektih.

Za petletno sanacijo, ki vključuje trajne ukrepe odporne na podnebne spremembe, je vlada namenila 2,3 milijarde evrov. Od tega je 1,3 milijarde evrov predvidenih za vodotoke, 800 milijonov pa za občinsko infrastrukturo. Novak je ob tem pojasnil, da se dela na vodni infrastrukturi izvajajo v obliki vzdrževalnih del, sanacij in novih investicij. Lani je bilo realiziranih za 240 milijonov evrov del, letos naj bi ta znesek narasel na 332 milijonov, kar je desetkrat več kot v preteklih letih.

V. d. direktorice Direkcije RS za vode Urška Hočevar je izpostavila, da so v zadnjem času uspešno izvedli vse načrtovane ukrepe za zagotovitev pretočnosti vodotokov, ob tem pa močno povečali tudi obseg vzdrževalnih del. Zaključenih je bilo več kot 430 gradbišč, trenutno pa sanacijska dela potekajo na več kot 300 lokacijah po državi.

Direktor Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je navedel, da je več kot polovica od 5000 novih vlog že dobila odobrena sredstva. Dodal je, da so občine skupaj prejele 218 milijonov evrov predplačil, kar je omogočilo hitro obnovo cest, stabilizacijo plazov in druge nujne ukrepe. Ob tem je opozoril, da 15 občin ni uspelo porabiti vseh sredstev v roku in bodo morale vrniti skupno 16 milijonov evrov.

Državni sekretar Miran Gajšek je dejal, da je bilo sprejetih 348 sklepov za odstranitev nevarnih objektov in 17 novih prostorskih aktov, ki omogočajo gradnjo nadomestnih stanovanjskih objektov. Letos naj bi občine pripravile še dodatne akte za zagotavljanje varnega bivanja na poplavno ogroženih območjih.

Državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc je spomnila, da je obsežnost projekta zahtevala tudi spremembe v organizaciji. Direktorat za vode in direkcija za vode sta bili reorganizirani in kadrovsko okrepljeni. Opozorila je, da so na terenu vsak dan prisotne službe, ki oblikujejo ukrepe na podlagi dejanskih razmer, in poudarila, da največjo težavo ne predstavljajo administrativne ovire, temveč premalo kadra na vseh ravneh.