Po skoraj štirih letih obnove v Radlje ob Dravi vrnili Marijino znamenje

Iz kamna izdelano znamenje z Marijo in detetom na visokem stebru ter kipi Sigfrida Marenberškega in skupine svetnikov je bilo izdelano po naročilu marenberških dominikank, domnevno v začetku 18. stoletja.

Prvotno je bilo Marijino znamenje postavljeno pri samostanu dominikank na obrobju Radelj ob Dravi, po razpustitvi samostana pa so ga prestavili v središče mesta, pred nekdanjo mestno hišo. Nato so ga leta 1979 preselili na sedanjo lokacijo, pred cerkev sv. Mihaela.

Obnova Marijinega znamenja je bila nujna, saj bi lahko nadaljnje izpostavljanje preperele kamnite substance atmosferskim dejavnikom propadanja, kot so dež, sneg in veter, v kratkem času še bistveno bolj poškodovalo spomenik, je za STA ocenila konservatorsko-restavratorska svetovalka iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Špela Govže, ki je vodila projekt obnove.

Po njenih besedah so pri projektu obnove Marijinega znamenja prvič v tako veliki meri izkoristili tehnologijo 3D skeniranja in prilagajanja kamnitih vstavkov, da so čim manj posegali v že tako dotrajano kamnito substanco. Do zdaj so tak pristop uporabljali predvsem pri posameznih poškodbah, kot je na primer manjkajoči prst angela na Robbovem oltarju.

"Konserviranje restavriranje tega mogočnega znamenja je bilo tudi nam, ki se dnevno ukvarjamo s konserviranjem kamnitih spomenikov, velik izziv, saj je bilo res izjemno poškodovano," je navedla vodja projekta.

Prav zato so najprej pomislili, da bi bilo dobro izdelati kopijo in originalno znamenje umestiti v kontrolirano atmosfero ali vsaj pod nadstrešek. Kasneje so, tudi po posvetu z avstrijskimi strokovnjaki iz sorodne avstrijske ustanove BDA, v okviru strokovne komisije sprejeli stališče, da se Marijino znamenje ohranja na trgu pred cerkvijo v Radljah, s tem da se zaščiti s t. i. žrtveno plastjo, v tem primeru s silikatno lazuro, ki ščiti kamen in jo bo treba periodično obnavljati.

"Zmotno je namreč prepričanje, ki je v Sloveniji še globoko zakoreninjeno, da bo sedaj, ko je obnovljeno, znamenje brez posegov lahko zdržalo spet na primer 30 let. Prav monitoring in redno vzdrževanje sta namreč ključna pri zagotavljanju uspešnega konservatorsko restavratorskega posega," je podčrtala Govže.

Obnova je stala nekaj manj 150.000 evrov. Zaradi pomembnosti spomenika so konserviranje Marijinega znamenja uvrstili v redni program Restavratorskega centra ZVKDS, kar pomeni, da je del sredstev za obnovo, in sicer nekaj manj kot dve tretjini, prispevalo ministrstvo za kulturo, dobrih 50.000 evrov pa je zagotovila Občina Radlje ob Dravi, je še pojasnila Govže.

Zadovoljstvo, da so uspeli izpeljati večletni projekt obnove Marijinega znamenja, je za STA izrazil tudi župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. Slovesnost ob zaključeni obnovi za mesto in širše pomembnega spomenika bo potekala danes dopoldne po slavnostni maši, ki je del dogajanja ob letošnjem prazniku občine.

Ob tem je župan napovedal, da bo obnovi Marijinega znamenja prihodnje leto sledil prav tako večletni projekt obnove skulptur na radeljskem skalnem griču Kalvarija.

Sicer pa so ob demontaži Marijinega znamenja novembra 2020, preden so ga odpeljali na obnovo v Ljubljano, restavratorji naleteli tudi na zanimivo odkritje, kovinsko skrinjico s preperelo vsebino. Vse to so predali Narodnemu muzeju Slovenije, kjer jo raziskujejo in konservirajo strokovnjaki, specializirani za kovino. Glede tekstilnega zvitka pa so se obrnili tudi na Pokrajinski muzej Ptuj Ormož.

V skrinjici so namreč med drugim našli kipec Marije z detetom iz organskega materiala, lesen križec s srebrno zanko, zvitek iz tekstila in več različnih tipov tekstilnih vlaken, pa tudi novec za šest krajcarjev iz obdobja avstrijskega cesarstva, z letnico 1795.