Tolminski zdravstveni dom v krizi zaradi pomanjkanja zdravnikov
Zdravstvena inšpekcija je šestim od štirinajstih zunanjih zdravnikov, ki kot samostojni podjetniki opravljajo dežurstva v nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Tolmin, izdala opozorila pred prepovedjo opravljanja dejavnosti. Direktor zdravstvenega doma Primož Uršič opozarja, da od 20. marca ne bodo mogli več zagotavljati neprekinjene nujne medicinske pomoči.
Na novinarski konferenci so Uršič, vodja nujne medicinske pomoči Mojca Ivančič, strokovna vodja zdravstvenega doma Polona Gerčar Vičič in tolminski župan Alen Červ predstavili nevzdržne razmere v zdravstveni ustanovi. Po veljavnem zakonu o zdravstveni dejavnosti zasebniki ne morejo opravljati nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo javni zavodi s polnim delovnim časom, dežurstvi in pripravljenostjo.
Manjši zdravstveni domovi se pri tem pogosto zanašajo na zunanje sodelavce, kar je v Tolminu postalo problematično, saj je zdravstveni inšpektorat ukrepal proti zdravnikom s statusom samostojnih podjetnikov. Opozorjeni so bili, da jim grozi prepoved dela, če bodo nadaljevali z opravljanjem dejavnosti. Več jih je zato odpovedalo sodelovanje, zaradi česar bi lahko že ta teden zmanjkalo dežurnih zdravnikov, a so z reorganizacijo urnika delo podaljšali do 20. marca.
Nočne izmene ter vikendi so skoraj izključno pokriti z zunanjimi sodelavci, katerih delo je zdaj ogroženo. Uršič je poudaril, da na ministrstvo za zdravje opozarjajo že dlje časa, a rešitve ni. Zdravniki so že presegli dovoljeno število nadur, saj poleg dežurstev opravljajo tudi delo, ki jim sicer ne bi pripadalo.
Vodja nujne medicinske pomoči Mojca Ivančič je zaradi situacije ponudila odstop, saj ne more prevzeti odgovornosti za nezmožnost sestave delovnega urnika. Tolminski zdravstveni dom sicer deluje s dvema ekipama nujne medicinske pomoči, čeprav bi jim glede na število prebivalcev pripadala le ena. Pokrivajo obsežno območje, kjer dostop do bolnikov pogosto otežujejo prometne razmere in poletni turistični pritisk.
Tolminski župan Alen Červ je izpostavil, da nova zakonodaja v zdravstvu dodatno zaostruje razmere in omejuje možnosti sodelovanja zunanjih zdravnikov. Občina je storila vse, da bi pridobila nove kadre, vključno s ponudbo službenih stanovanj, avtomobilov in štipendij. Kljub temu urgentna služba v zdravstvenem domu oskrbuje tudi več kot 3000 občanov, ki nimajo izbranega zdravnika.
Zdravstveni inšpektorat je v odzivu za STA potrdil, da so postopki še v teku in jih ne morejo podrobneje komentirati. Pojasnili so, da zakon dovoljuje opravljanje nujne medicinske pomoči le javnim zdravstvenim zavodom, zdravniki pa lahko pri tem sodelujejo le kot fizične osebe in ne kot samostojni podjetniki. Dodali so, da bodo nadzore opravljali skozi vse leto po celotni državi.
