V Kranju v drugi krog Matjaž Rakovec in Ivo Bajec

Za Rakovca je po delnih neuradnih rezultatih občinske volilne komisije glasovalo 48,21 odstotka volivcev, za Bajca pa 19,50 odstotka, kaže po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Volilna udeležba je bila 42,15-odstotna.

Za kranjskega župana se je sicer potegovalo šest kandidatov. Javnomnenjske ankete so napovedovale zmago aktualnega župana Matjaža Rakovca, nekatere tudi z več kot 60-odstotno podporo. A je tudi sam Rakovec danes še pred zaprtjem volišč dejal, da nizka volilna udeležba napoveduje nekoliko bolj "živčen večer".

Ankete so kazale tudi, da se bo, če aktualni župan v prvem krogu ne prejme več kot 50 odstotkov glasov, z njim pomeril Ivo Bajec. Bajec je kandidiral že pred štirimi leti in tedaj v prvem krogu zasedel četrto mesto.

Na tretje mesto se je z 17,44 odstotka glasov uvrstil predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je sicer pred štirimi leti v županski tekmi zaostal le za Rakovcem, njegova lista pa je bila celo zmagovalka volitev v mestni svet.

Aleksander Svetelj (Več za Kranj) je na današnjih volitvah prejel 7,67 odstotka glasov, Srečko Barbič (Gibanje Svoboda) 3,99 odstotka glasov, Igor Velov (skupina volivcev) pa 3,18.

V Mestni občini Kranj je bila pred štirimi leti volilna udeležba v prvem krogu skoraj 45-odstotna, v drugem krogu pa 36-odstotna. V prvem krogu je Matjaž Rakovec zbral 31, Zoran Stevanović pa 20 odstotkov glasov. Blizu uvrstitve v drugi krog je bil tudi Ivo Bajec z 18 odstotki glasov. V drugem krogu je Rakovec slavil s skoraj 68 odstotki glasov.

Na volitvah v 33-članski mestni svet je leta 2018 največ podpore prejela Stevanovićeva lista Zoran za Kranj, ki se je kasneje preoblikovala v stranko Resni.ca. Sprva je štela šest svetnikov, nato pa štiri. Prav tako šest svetniških mest si je priborila SDS, Rakovčevi temeljni podporniki SD pa pet, kasneje pa se je njihovo število zmanjšalo na štiri.

Kljub temu Rakovec, ki je v vsem tem času deloval brez koalicije, večjih težav pri vodenju občine v zadnjih štirih letih ni imel. Bilo pa je treba včasih kakšno točko z dnevnega reda umakniti, se o njej podrobneje pogovoriti s svetniškimi skupinami in jo nato znova obravnavati na kakšni od naslednjih sej.