V Ljubljani krajše bolniške odsotnosti
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v Mestni občini Ljubljana povprečno 15,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,4 dni. Manjša je v Ljubljani tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in zlomov kolka. Nekoliko slabša pa je odzivnost na presejalna programa Svit in Zora, kaže prikaz NIJZ Zdravje v občini 2023.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil v Ljubljani leta 2021 nižji od slovenskega povprečja, enako za velja za sladkorno bolezen, je še razvidno iz prikaza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila v Ljubljani 1,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa je znašala 2,0. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka v Ljubljani 6,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,4.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil v prestolnici nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
Je bila pa v Ljubljani leta 2021 stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah višja od povprečja Slovenije. V Ljubljani je znašala 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
Odzivnost v presejalnih programih je bila v Ljubljani nekoliko nižja kot v slovenskem povprečju. Pri presejalnem programu za raka debelega črevesa in danke, imenovanem Svit, je v Ljubljani odzivnost znašala 62,5 odstotka, v Sloveniji pa 63,4 odstotka, pri programu Zora za odkrivanje raka materničnega vratu pa je odzivnost v Ljubljani znašala 69,3 odstotka, v Sloveniji pa 71,7 odstotka, še kažejo podatki NIJZ.