V Sloveniji potrdili najdbo škodljivega japonskega hrošča
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrdila prvo najdbo japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Prebivalci naj bodo nanj in na poškodbe na rastlinah pozorni ter naj vsak sum takoj javijo upravi.
Japonski hrošč v EU spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov. Objeda listje, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in številnih drugih rastlin. Ličinke so v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem predvsem na koreninah travne ruše, so danes sporočili iz uprave za varno hrano.
Japonskega hrošča so našli v feromonski pasti na avtocestnem počivališču Lukovica, kamor je verjetno prišel z vozilom z območja v severni Italiji. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici. Od tam se s pomočjo vozil, kot so kamioni, osebni avtomobili, vlaki ali letala, prenaša na druga območja. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji, so navedli.
V Sloveniji program preiskave izvajajo strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije, sodelujejo pa tudi oddelki za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskih zavodov Nova Gorica, Novo mesto in Maribor ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Ugotavljanje navzočnosti se izvaja s pomočjo feromonskih pasti, namen pa je, da se morebitna navzočnost škodljivca čim bolj zgodaj ugotovi, saj je le s tem možno preprečevati njegovo širjenje.
Uprava je načrt izrednih ukrepov za japonskega hrošča pripravila lani. Tako so strokovnjaki na počivališču Lukovica postavili dodatne feromonske pasti, da bi ugotovili, ali so na tej lokaciji hrošči še navzoči. Obenem bodo pregledali tudi okolico v krogu enega kilometra. Če bodo našli še kakšnega, bodo določili razmejeno območje, v katerem se bodo izvajali ukrepi izkoreninjenja.
Japonski hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa rjave. Dolg je od osem do 11 milimetrov, širok od pet do sedem milimetrov. Tipalke na glavi so pahljačaste, kar je značilno za družino pahljačnikov. Pokrovke so bakreno rjave in zadka hrošča ne prekrivajo v celoti. Na vsaki od bočnih strani zadka je razporejenih po pet šopov belkastih dlačic. Njegovi ogrci hrošča so nekoliko manjši od večine drugih pahljačnikov.
