Svetovni dan preprečevanja samomora opozarja na pomen pogovora

Vodja programskega odbora za preprečevanje samomora na NIJZ, doc. dr. Saška Roškar, je pojasnila, da je bilo med umrlimi 275 moških in 88 žensk. Skupni samomorilni količnik v Sloveniji je lani znašal 17,09 na 100.000 prebivalcev. V zadnjem desetletju se stopnja samomorov zmanjšuje oziroma ostaja stabilna, a se v nekaterih starostnih skupinah, kot so 10–14, 30–39 ter nad 85 let, pojavljajo odstopanja. Pri najmlajših velja posebna previdnost pri interpretaciji podatkov, saj je število primerov zelo majhno in lahko med leti močno niha.

Ob svetovnem dnevu potekajo tudi pobude za podporo tistim, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora. Mednarodni simbol so rumeno-oranžne pentljice, med dejavnostmi pa so akcije 45.000 korakov, Prižgi svečko in Dan povezovanja, ki krepijo solidarnost in sočutje.

Na Univerzi na Primorskem, v Inštitutu Andrej Marušič, kontinuirano izvajajo raziskovalne in preventivne projekte. Prof. dr. Vita Poštuvan, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, je poudarila, da je najpomembnejši prvi korak pogovor, saj preprečuje osamljenost in omogoča, da oseba v stiski spregovori.

Veliko podporo nudi tudi Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje že več kot 20 let. Svetovanje je brezplačno, poteka v 18 krajih po Sloveniji in je dostopno tudi mladostnikom od 14. leta dalje. Lani so izvedli 7485 svetovanj. Predsednik združenja Samo Mirt Kavšek je povedal, da strokovni pogovori razbremenjujejo in pomagajo reševati težave, ki pripeljejo do čustvene stiske.

Julija letos je vlada sprejela akcijski načrt za obdobje 2025–2028, ki vključuje tudi preprečevanje samomora. Z njim želijo strokovnjaki z različnih področij usklajeno delovati pri promociji duševnega zdravja, prepoznavanju in pomoči ogroženim ter podpori svojcem.