Po novem sistemu se združujeta redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Do konca leta 2027 bo za ta namen na voljo dva odstotka sredstev za osnovne plače, nato trije. Poleg tega bodo morali proračunski uporabniki za izplačila nameniti še vsaj polovico prihrankov, ki nastanejo zaradi nezasedenih delovnih mest ali odsotnosti zaposlenih. Uporabiti bo mogoče tudi projektna sredstva.
Splošna pravila za ocenjevanje javnih uslužbencev določa zakon o skupnih temeljih sistema plač, zaradi razlik med dejavnostmi pa so vlada in sindikati usklajevali dodatna merila. V zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju, znanosti in kulturi so uskladili več pomembnih vprašanj, med drugim tudi glede učne obveznosti in vrednotenja sindikalnega dela. V nekaterih primerih bo usklajevanje trajalo še naprej, zlasti v zdravstvu, kjer so odprta vprašanja sistema nazivov in vključitve določenih delovnih mest v poklicno zavarovanje. Dogovor predvideva, da se pogajanja nadaljujejo do jeseni in zaključijo do sredine leta 2027.
Vzporedno z usklajevanji pa se vrstijo tudi zapleti. Sindikati so prejšnji teden opozorili na težave z orodjem za izračun delovne uspešnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo. Po njihovem mnenju nekateri elementi tega pripomočka niso v skladu z zakonom, saj naj bi posegali v vrstni red določanja upravičencev. Zakon namreč določa, da imajo prednost pri dodelitvi dodatka tisti, ki opravljajo več dela zaradi odsotnih sodelavcev ali nezasedenih delovnih mest, preostanek pa naj bi bil namenjen za nadpovprečne rezultate.
Na ministrstvu očitke zavračajo. Trdijo, da je pripomoček skladen z zakonodajo in da korekcije v izračunu pridejo v poštev le, če se presežejo skupno dovoljena sredstva. Poudarjajo tudi, da je uporaba pripomočka neobvezna, v nekaterih kolektivnih pogodbah pa so na pobudo sindikatov celo vključili priporočilo o njegovi uporabi. Kljub temu sindikati vztrajajo, da je potrebna večja pravna jasnost in opozarjajo na možnost tožb, če bodo sredstva dodeljena v nasprotju z zakonsko določenimi pravili.
Nerazrešeno ostaja tudi vprašanje, kako naj se v praksi uporabljajo prihranki, ki nastajajo zaradi odsotnosti zaposlenih. Do enotnega navodila med vlado in sindikati ni prišlo, zato bodo to vprašanje reševali ločeno po posameznih resorjih. Predstavniki sindikatov opozarjajo, da bi bila najslabša rešitev, če bi vsak delodajalec odločal po svoje. Napovedujejo tudi nadzor nad tem, ali se prihranki uporabljajo v skladu z dogovorom in opozarjajo, da ne bodo dopustili, da bi se iz tega naslova krili stroški za podjemne pogodbe ali študentsko delo.
Prva izplačila po novem sistemu bodo že prihodnji mesec. Kako se bo sistem obnesel v praksi, bo pokazal čas, sindikati pa napovedujejo, da bodo pozorno spremljali izvajanje.