Po novem bodo morali zaposleni bolj dosledno upoštevati zdravniška navodila, delodajalci pa bodo lahko vpogledali v predpisan režim gibanja bolnega delavca – brez dostopa do diagnoze. To naj bi zmanjšalo možnosti za zlorabe, saj bo lažje primerjati dovoljene aktivnosti z dejanskim vedenjem.
Zakon dodatno krepi vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo lahko uporabil laične nadzornike in detektive. A prav tu se odpirajo nova vprašanja. Detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović opozarja, da laični nadzorniki nimajo pooblastil za zbiranje informacij na terenu in da tak pristop povečuje tveganje neučinkovitosti ter kršitev zakonodaje. Po njenem mnenju se s takšnimi ukrepi kaznuje vse, tudi tiste, ki so dejansko bolni, medtem ko se osnovni problemi ne rešujejo.
Škrabar Damnjanović poudarja, da so najpogostejši razlogi za odsotnosti bolezni mišično-skeletnega sistema ter duševne motnje, ki so pogosto povezane s stresom in izgorelostjo. Zato zgolj nadzor ne more biti rešitev, še posebej, če ni spremljan z izboljšanjem pogojev dela in hitrejšim dostopom do zdravstvene oskrbe.
Nadzor ima po njenem mestu predvsem tam, kjer gre za očitne zlorabe – podaljšane vikende, delo na črno ali dopuste prikrite z bolniško. A odsotnosti zaradi bolezni niso prvenstveno disciplinski problem, temveč zrcalo sistemskih težav. Brez naslova teh ostaja nadzor le obliž na posledice, opozarja.
Strokovnjakinja, ki ima dolgoletne izkušnje na področju varnosti in mednarodnega preiskovanja, je že večkrat opozorila, da brez resnih sprememb v odnosu do zdravja zaposlenih in sistemske podpore ostajajo tovrstni ukrepi neučinkoviti in predragi.