Pri preverjanju so se osredotočili na to, kako hitro potrošnik najde cenik, kako pregleden je dokument in ali banke uporabljajo besedišče, ki ga običajen uporabnik razume brez težav. Rezultati so pokazali, da so ceniki praviloma dostopni, vendar jih banke postavljajo na manj izstopajoča mesta, preglednost pa ostaja neenakomerna.
Pregled je zajel Delavsko hranilnico, Deželno banko Slovenije, Gorenjsko banko, Inteso Sanpaolo, NLB, OTP, Sparkasse in Unicredit.
Ocenjevalci so pri pregledovanju posnemali ravnanje običajnega uporabnika. Najprej so preverili, kje je na spletni strani umeščen cenik. Najbolje se je odrezala Deželna banka Slovenije, kjer je povezava ves čas vidna na desni strani, čeprav ne čisto na vrhu. Nekoliko nižje so pristale Delavska hranilnica, NLB in Sparkasse, ki sicer cenik ponujajo v zgornjem delu strani, a znotraj izbirnika. Preostale banke so povezavo skrile na dno strani, kar zmanjšuje preglednost in zahteva dodatno iskanje.
Izpostavljenost povezave je še en vidik, kjer bi banke lahko naredile več. Uporabniki pričakujejo, da bo povezava jasno vidna in umeščena v logično kategorijo. Najvišjo oceno je prejela Sparkasse, ki cenik uvršča med informacije. Najmanj pregledno rešitev so našli pri Gorenjski banki, kjer je cenik del splošnega nabora dokumentov.
Pri testiranju iskalnikov na spletnih straneh so bile najbolj uspešne Intesa Sanpaolo, Sparkasse in Unicredit, kjer se cenik pojavi na vrhu zadetkov. Intesa Sanpaolo je posebej izstopala, saj ob iskanju besede »cenik« ponudi povezavo do dokumenta Tarifa banke za prebivalstvo, kar je poimenovanje, ki ga uporabnik sicer ne pričakuje, vendar ga iskalnik pravilno prepozna.
Ocenjevanje je zajelo tudi poimenovanja cenikov. Deželna banka Slovenije, OTP, Sparkasse in Unicredit so se odločile za preprosto besedo cenik, ki je uporabnikom najbolj razumljiva. NLB in Delavska hranilnica uporabljata izraz stroški, medtem ko sta Intesa Sanpaolo in Gorenjska banka ostali pri tehničnem izrazu tarifa, ki ga uporabniki težje povežejo s cenikom storitev.
Pomemben del pregleda je bila tudi struktura dokumentov. Več cenikov v ločenih datotekah pomeni več klikanja in s tem manjšo preglednost. Največ ločenih dokumentov je imela Intesa Sanpaolo (deset), NLB pa sedem. Banke, ki cenik predstavijo v enem dokumentu, so dobile višje ocene. NLB je izstopala z jasnim kazalom, ki omogoča hitro premikanje med poglavji, najvišje ocene za preglednost pa sta prejeli Intesa Sanpaolo in Sparkasse.
Končne ocene kažejo, da ceniki bank večinoma izpolnjujejo osnovne zahteve, vendar brez posebnih presežkov. Oceno dobro so prejele Intesa Sanpaolo, NLB, OTP, Sparkasse in Unicredit. Ostale banke so se uvrstile v povprečje, kar pomeni, da uporabniki pri iskanju osnovnih informacij še vedno naletijo na ovire.
Podrobnejši pregled primerjalnega ocenjevanja je dostopen na spletni strani Potrošnikov zoom.