Koledarje so razvrstili v štiri skupine: čokoladne, piškote in pecivo, preostale sladkarije ter koledarje z drugimi izdelki. Najbolj priljubljeni ostajajo čokoladni, vse pogosteje pa so v ponudbi tudi bolj nenavadne različice z napitki in oreščki.
Pri večini koledarjev je sladkor prva sestavina, najvišje vrednosti pa so zabeležili pri sadnih bonbonih in lizikah, kjer sladkor dosega 61,3 grama na 100 gramov. Čokoladni koledarji imajo povprečno 49,3 grama sladkorja na 100 gramov, najmanj sladkorja pa vsebujejo koledarji s čaji in oreščki. Tisti, ki so namenjeni otrokom, vsebujejo še več sladkorja, zato ZPS opozarja na zmernost.
Velika razlika je tudi v cenah. Pri ZPS so izračunali, da se cena na kilogram giblje od 6,7 do kar 166 evrov. Pri številnih izdelkih naj bi kupci plačali več zaradi embalaže kot zaradi same vsebine.
Poseben poudarek so namenili tudi vprašanju embalaže. Veliko koledarjev vsebuje zelo malo izdelkov, medtem ko je embalaže veliko – od lakiranih škatel do plastičnih vložkov in posameznih ovojev, kar hitro poveča količino odpadkov.
Pri ZPS opozarjajo tudi na prisotnost palmove maščobe, ki je bila najdena v 77 odstotkih čokoladnih koledarjev. Ta je sicer poceni in podaljša obstojnost izdelkov, a ima pomembne okoljske posledice. Kot pozitivne primere izpostavljajo koledarje brez palmove maščobe ter tiste s certifikati Fairtrade, Rainforest Alliance ali ekološkim znakom EU.
Veliko koledarjev je proizvedenih za tuje trge, kar pomeni, da so slovenski prevodi deklaracij dodani naknadno v majhnih plastičnih vrečkah, ki jih je težko odpreti in še težje znova zapreti, kar otežuje preglednost informacij.
Zveza potrošnikov kupcem svetuje, naj preverijo sestavine, še posebej palmovo maščobo in alkohol, naj se osredotočijo na ceno na enoto, izberejo izdelke z manj embalaže ter z nakupom počakajo do poznih novembrskih dni, ko cene pogosto padejo.