Za umor matere štirih otrok storilki po priznanju 28 let zapora

Umor se je zgodil 22. marca letos, ko sta obdolženka in njen soobdolženi, mož umorjene, po trditvah tožilstva izvedla dejanje na grozovit in zavržen način. Truplo 33-letne žrtve so našli zakopano dva tedna po dogodku, domnevna storilca, ki sta bila v intimnem razmerju, pa so prijeli v začetku aprila.

Medtem ko je obdolženka krivdo priznala že na predobravnavnem naroku sredi novembra, je soobdolženi krivdo na predobravnavnem naroku v začetku decembra zavrnil. Postopek zoper njega zato poteka ločeno.

Škamlec je danes pred petčlanskim sodnim senatom prebrala zagovor. Obžalovala je dejanje in se vsem prizadetim opravičila. "Danes se zavedam, kaj sem storila, in da bom za svoja ravnanja morala plačati z zaporom," je dejala. Kot je dodala, po doslej prestanem priporu na dejanje gleda popolnoma drugače, kot je takrat, ko sta se s soobdolženim odločila zanj.

"Sedaj se kljub svoji močni zaljubljenosti zagotovo ne bi pustila zapeljati v sodelovanje pri takšnem dejanju," je izjavila in sodišče zaprosila, da ji izreče čim nižjo kazen. Prosila je tudi, naj pri izreku kazni upoštevajo njeno težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem. Priznala je upravičenost odškodninskih zahtevkov, a ugovarja njihovi višini.

Tožilka pa je poudarila oteževalne okoliščine. Med drugim je izpostavila načrtovanje dejanja, njegovo brutalnost z več vbodnimi ranami ter psihično in fizično trpljenje žrtve. Opozorila je, da dejanja ni preprečilo niti dejstvo, da je bila žrtev mati štirih otrok. Zato je tožilstvo predlagalo najvišjo kazen, 30 let zapora.

Priznanje krivde in obžalovanje obdolženke je tožilka označila kot pomanjkljivo. Kot je pojasnila, obtoženka dejanja ni obžalovala vse do prijetja. "Tožilstvo je prepričano, da je bilo obžalovanje izrečeno zgolj za namen nižanja kazenske sankcije, da pa dejanskega kesanja v tem primeru ni," je povedala tožilka in to argumentirala z dejanji soobdolženih v dveh tednih po dejanju, dokler umorjene niso našli.

Obramba je po drugi strani kot olajševalne okoliščine navedla priznanje krivde, sodelovanje pri postopku in dosedanjo nekaznovanost obdolženke. Predlagala je izrek kazni, ki bi obdolženki omogočila vrnitev v družbo po prestani kazni. Pri tem je zagovornik navedel primere iz slovenske sodne prakse, ki so v podobnih primerih priznanja krivde in sodelovanja višino kazni določili v nižjo polovico kazni, predvidenih za tako dejanje.

Senat je pri odločanju upošteval priznanje krivde in osebne okoliščine obdolženke kot olajševalne okoliščine, vendar je težo oteževalnih okoliščin ocenil kot prevladujočo, je v izreku sodbe povedal predsednik senata.

Poleg kazenske sankcije je sodišče odločilo, da pripor za obdolženko ostaja v veljavi do pravnomočnosti sodbe, oprostilo pa jo je plačila stroškov kazenskega postopka zaradi njenega premoženjskega stanja.

Tožilka je po izreku dejala, da s kaznijo ni povsem zadovoljna, saj meni, da bi morala upoštevati večjo težo kaznivega dejanja in manjšo težo olajševalnih okoliščin.

"Še vedno vztrajam pri svojem trdnem stališču, da olajševalni okoliščini, kot sta priznanje krivde in dosedanja nekaznovanost, pri tako hudem kaznivem dejanju ne moreta imeti take teže. Tako se bom verjetno zoper sodbo pritožila," je dejala tožilka. Dokončno odločitev bo sprejela, ko bo temeljito proučila razloge za takšno odločitev sodišča.

Tudi obramba je napovedala, da se bo o morebitni pritožbi odločila po prejetju pisne obrazložitve sodbe.

Glavna obravnava za soobdolženega v tem primeru je napovedana za 22. januar.