Nova rimska odkritja pod Emoniko razkrivajo bogato dediščino

Razstava, ki je nastala v sodelovanju Mestnega muzeja Ljubljana, Skupine Stik, investitorja Mendota Invest in Turizma Ljubljana, predstavlja steklene in keramične posode, nakit, oljenke ter druge predmete, ki so jih v rimskem obdobju pokojnikom polagali v grobove kot del verovanja v posmrtno življenje.

Arheološka izkopavanja so potekala spomladi in poleti 2024 in razkrila 183 rimskih grobov, temelje grobnih parcel ter ostanke stranske ceste, ki je vodila od glavne poti proti vzhodu. Poleg tega so raziskovalci odkrili sledi emonske zemljiške razdelitve, kar je prvo takšno odkritje kljub dolgoletnim raziskavam območja. Skupno so na najdišču našli 194 žganih grobov iz prvih dveh stoletij našega štetja ter 34 skeletnih pokopov iz 3. in 4. stoletja.

V grobovih so arheologi odkrili številne predmete, ki so jih Rimljani poklanjali pokojnikom za onstranstvo – steklene balzamarije, pivsko posodje, srebrne in bronaste zapestnice, steklene ogrlice ter tri zlate uhane. Izstopa tudi oljenka s podobo gladiatorja, ki je na območju Emone prava redkost.

Direktor Mestnega muzeja Ljubljana Blaž Peršin je ob odprtju izpostavil pomembnost sodelovanja z investitorji, ki se zavedajo pomena kulturne dediščine: »Ime projekta Emonika že samo po sebi govori o povezavi z našo antično preteklostjo. To sodelovanje omogoča ohranjanje bogate zgodovine in njeno predstavitev javnosti.«

Pál Forgács, generalni direktor Mendota Invest, pa je poudaril presenetljivo povezavo med Ljubljano in Budimpešto, saj je bil pod Emoniko najden uhan, ki je podoben tistemu, nedavno odkritemu v madžarski prestolnici: »Mogoče sta oba dela istega mojstra, kar dokazuje, kako so bila mesta povezana že v rimskem času.«

Arheolog Matej Draksler, ki je vodil raziskave, je pojasnil, da so se pri severnem grobišču Emone prvič odkrili temelji pokopališkega objekta, kjer so našli še dodatnih 45 grobov. Po njegovih besedah gre za odkritja, ki bogatijo razumevanje rimskega obdobja na območju današnje Ljubljane.

Kustosinja razstave dr. Bernarda Županek pa je dodala, da najdbe ne odražajo le pogrebnih običajev, temveč tudi vsakdanje življenje: »Zlati uhani, zapestnice in ogrlice pričajo o bogastvu in okusu prebivalcev Emone, steklene posode pa o razvitih trgovskih povezavah z rimskim svetom.«

Razstava prinaša edinstven vpogled v preteklost Ljubljane in hkrati poudarja pomen ohranjanja arheološke dediščine v sodobnem urbanem okolju.