GZS opozarja, da predlog novele Akta o omrežninah ne rešuje ključnih težav industrije

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da gre za podjetja, ki proizvajajo ključne materiale za celotno industrijo. Po njenem mnenju je nujno, da so stroški pravični, pregledni in sorazmerni, saj od tega ni odvisna le konkurenčnost gospodarstva, ampak tudi delovna mesta v Sloveniji.

Predlog novele sicer prinaša prilagoditve za sezonske odjemalce, kot so žičničarji in namakalni sistemi, ter spremembe pri obračunu za črpalne hidroelektrarne in hranilnike. A, kot dodaja Nahtigal, elektrointenzivni odjemalci ostajajo prezrti, čeprav njihov stalni odjem zagotavlja stabilnost sistema in celo znižuje stroške sistemskih storitev.

Podatki kažejo, da je reforma omrežnin iz oktobra 2024 najbolj prizadela industrijo materialov – kovinsko, kemično, papirno in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za sektor, ki k BDP prispeva 1,8 milijarde evrov in zaposluje 27.000 ljudi, kar predstavlja 13 odstotkov vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih.

GZS zato predlaga poseben tarifni režim za elektrointenzivne odjemalce ali strukturno znižanje omrežnine za energijo za podjetja, priklopljena na visoko in srednjo napetost. Poleg tega so regulatorju predložili še druge rešitve: uvedbo industrijskega energijskega bloka brez sezonskega razlikovanja, obračun po sočasnih sistemskih konicah, mehanizem vračanja moči, spodbude za prilagodljivost odjema in postopno uvajanje novih režimov v več fazah.

Nahtigal poudarja, da bi znižanje tarif za energijo za vsaj polovico pomenilo konkretno razbremenitev industrije. Ta bi pridobila predvidljive stroške, večjo konkurenčnost in stabilnejše pogoje za vlaganja. Predlogi GZS so skladni z evropskimi smernicami in priporočili ACER, ki države članice pozivajo, naj zaščitijo svojo industrijo in s tem konkurenčnost evropskega gospodarstva.