Ne pozabite na higienska priporočila za kopalce

Kot so na zapisali spletni strani NIJZ, pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in voda v bazenih, med drugim določa, da mora upravljavec bazenskega kopališča zagotavljati higienske zahteve na bazenu oziroma kopališču s higienskim redom, ki je del kopališkega reda, ta pa mora biti objavljen na vidnem mestu kopališča.

Upravljavec bazenskega kopališča mora v pripravo konkretnih pravil za zagotavljanje higienskih zahtev na bazenih oziroma kopališčih, ki jih upravlja, vključiti več osnovnih higienskih pravil ravnanja za kopalce oziroma obiskovalce.

Obiskovalci naj v bazen ne vnašajo hrane, pijač in umazanih predmetov. Pred vstopom v bazen naj se vsakič oprhajo, tudi po uporabi stranišča. Bazena naj obiskovalci ne uporabljajo, če imajo drisko ali so jo imeli v zadnjem tednu.

V primeru negotovosti glede drugega obolenja, naj obiskovalci upoštevajo navodila svojega zdravnika. Izogibajo naj se požiranju kopalne vode, v vodo ne izkašljujejo, ne izpihujejo iz nosu, ne spirajo ust in ne izločajo urina in blata.

Obiskovalci naj opozorijo osebje, če opazijo v vodi ali na kopališču izbljuvke, iztrebke ali druga onesnaženja, ki tja ne sodijo. Otroke naj pogosto vodijo na stranišče oziroma takoj, ko na to opozorijo.

Otroci morajo biti ves čas pod nadzorom. Če je možno, naj se majhni otroci kopajo v ločenih bazenih za male otroke. Otroci do tretjega leta morajo uporabljati kopalne plenice ali kopalke.

Otroku naj starši ali skrbniki plenico zamenjajo, ko je potrebno, na mestu, ki je za to določeno, ne na bazenski ploščadi. Po iztrebljanju in pri previjanju otroku naj z milom temeljito umijejo zadnjico, prav tako tudi svoje roke, je še navedeno v osnovnih higienskih pravilih.

Ob prihajajoči kopalni sezoni se bodo zaradi dalj časa trajajočih visokih temperatur ozračja, pomanjkanja padavin ali suše gladine vode in pretoki marsikaterih površinskih voda na kopnem, torej rek in jezer, sicer znižale, temperature površinskih voda pa se bodo povečale, so napovedali na NIJZ.

To ponekod vodi v razraščanje alg in cianobakterij, so opozorili. Rast cianobakterij je najintenzivnejša v ribnikih in jezerih, kjer so vode mirne in brez turbulentnega mešanja. Nekatere vrste cianobakterij lahko tvorijo toksine, zato so lahko nevarne za zdravje vodnih organizmov in ljudi. Na nekaterih mestih izven kopališč in kopalnih območij je možen tudi vpliv izpustov odpadnih voda. Ta vpliv se v času vročine in nižjih vodostajev še poveča.

Zato na NIJZ kopanje v rekah in jezerih priporočajo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, torej na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone. Monitoring se izvaja na 48 odsekih različnih slovenskih rek, jezer in morja.