Tržni inšpektorat z nasveti za najemanje gradbenih in obrtniških storitev po ujmah
Tržni inšpektorat je, potem ko je zasledil, da želijo nekateri gradbinci in obrtniki izkoristiti stisko ljudi, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče, objavil nasvete za najemanje teh izvajalcev. Med drugim priporoča preverjanje izvajalca ter takšno komunikacijo in plačevanje, da ostane sled.
"V medijih in na medmrežjih je moč zaslediti, da želijo posamezni izvajalci gradbenih del in obrtniki izkoristiti stisko ljudi, prizadetih v naravnih ali drugih nesrečah, in jim ponujajo izvedbo določene storitve ob plačilu avansa. Te kasneje ne opravijo, prav tako ne vrnejo denarja," je danes objavil Tržni inšpektorat RS.
Priporoča, da potrošnik najprej preveri, ali je izvajalec registriran, s čimer izloči možnost dela na črno. Svetuje tudi brezgotovinsko plačevanje, saj tako za opravljenim plačilom ostane sled in potrošnik lahko dokaže, kdaj, koliko in komu plača.
Priporoča tudi, da se z izvajalci komunicira prek elektronskih sporočil, saj se tako lažje dokaže dogovorjeno. "V tem kontekstu je nujna tudi pisna ponudba za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe," je dodala glavna tržna inšpektorica Andreja But.
Na inšpektoratu svetujejo tudi preverjanje določenega izvajalca pri znancih, prijateljih v lokalnem okolju in na raznih spletnih forumih. Potrošniki naj bodo tudi pozorni, če je podjetje že v fazi pridobivanja informacij oz. ponudbe slabo odzivno, saj da to pogosto napoveduje težave.
Glavna tržna inšpektorica opozarja na določila kazenskega zakonika glede goljufije - če je izvajalec z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi prikrival dejanske okoliščine in namenoma povzročal zmoto, se lahko kaznuje tudi z zaporom do treh let. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se ga naznani policiji.
Ni pa nujno, da gre za goljufijo, dodaja glavna tržna inšpektorica: "Če izvajalec pogodbe ne izpolni, ima tržni inšpektorat pristojnost, da izvajalcu naloži, da potrošniku vrne plačano kupnino zaradi neizpolnitve - seveda v primeru, da se potrošnik odloči odstopiti od pogodbe." Podlaga za takšno odločitev je 29. člen zakona o varstvu potrošnikov.
Lahko gre tudi za nepošteno poslovno prakso, če podjetja zavajajo glede glavnih značilnosti izvedbe del. Inšpektorat lahko takšno poslovno prasko z odločbo prepove, če praksa še traja oz. je tik pred tem, da se uporabi, sicer pa lahko inšpektorat zoper podjetje ukrepa z izrekom globe, še pojasnjujejo.
