Organizacije, ki se vsakodnevno srečujejo z žrtvami – Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in Pravni center za varstvo človekovih pravic – pozivajo k dosledni uporabi zakonodaje in jasnemu uresničevanju določil istanbulske konvencije. Izpostavljajo potrebo po enotnih metodah ocene tveganja, boljšem sodelovanju institucij in ničelni toleranci do nasilja, ki mora biti prisotna tudi v praksi. Žrtve imajo možnost 24-urne pomoči na številki 080 11 55.
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da država nosi osrednjo odgovornost za preprečevanje nasilja, kar vključuje zaščito žrtev, podporo pri okrevanju ter pregon storilcev.
Tudi evropske ustanove opozarjajo na nujnost ukrepanja. Izvršna podpredsednica Evropske komisije Roxana Minzatu, komisarka Hadja Lahbib in visoka predstavnica Kaja Kallas so v skupni izjavi poudarile, da je nasilje nad ženskami nesprejemljivo in da EU poskuša s konkretnimi ukrepi preprečevati nasilje, zagotavljati zaščito ter uveljaviti odgovornost storilcev. EU je pristopila k istanbulski konvenciji ter sprejela prvo skupno zakonodajo za boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Po podatkih Eurostata je v EU nasilje na podlagi spola doživela vsaka tretja ženska. V Sloveniji je eno od oblik nasilja intimnega partnerja doživelo 28 odstotkov žensk, starih med 18 in 74 let, ki so bile kadar koli v partnerskem odnosu.
Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami obeležujemo od leta 1999. Datum je povezan s spominom na tri domišijske aktivistke Mirabal, ki so jih leta 1960 umorili zaradi nasprotovanja diktaturi Rafaela Trujilla. Njihova zgodba ostaja simbol odpora proti nasilju nad ženskami in kršitvam človekovih pravic.