Vrhovna sodnica Maja Baškovič je poudarila, da je kazenski postopek zahteven tudi zato, ker se nasilje pogosto dogaja za zaprtimi vrati. Po njenem mnenju je pričanje žrtve ključen dokaz, zato se trudijo zagotoviti pogoje, v katerih bo ta korak čim manj obremenjujoč. Kot pomoč navaja možnost zaslišanja na daljavo ali izvedbo obravnave brez navzočnosti obdolženca. Kot dobro prakso je izpostavila službo za pomoč oškodovancem na ljubljanskem okrožnem sodišču, podobne službe pa načrtujejo tudi drugje.
Okrožna sodnica Janja Roblek je opozorila na izzive pri uporabi zakona o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008. Po njenem mnenju je pri ukrepanju pomembno, da institucije reagirajo takoj, zakon pa bo po njenem prepričanju potreboval še dodatne izboljšave.
Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je predstavila podatke o kaznih za kazniva dejanja nasilja v družini. Leta 2023 je bilo izrečenih 62 odstotkov pogojnih kazni, leto kasneje 53 odstotkov. Zaporne kazni pri spolnem nasilju predstavljajo večino izrečenih kazni, vendar številni storilci prejmejo kazni krajše od treh let. Po njenih besedah tožilstvo veliko energije vlaga v izobraževanja in zagovarja vzpostavitev posebne hiše za ženske po vzoru hiše za otroke.
Koordinatorka Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina Brigita Mokbel je opozorila, da je fizičnega nasilja manj, vendar je bolj brutalno, psihično nasilje pa se je razvilo v obliko prisilnega nadzora. Kot dolgoročni izziv vidi razvoj bolj prilagojenih oblik pomoči za ranljive skupine, med njimi invalide, starejše in Rominje.
Višja kriminalistična inšpektorica Bojana Kračan je poudarila, da policija pogosto odredi prepoved približevanja in v zadnjem času pogosteje tudi pridržanje. Policija spremlja žrtve, pripravlja individualne načrte varovanja ter se povezuje s centri za socialno delo in nevladniki, kadar žrtev potrebuje dodatno zaščito.
Strokovna vodja zatočišča Društva SOS telefon Lili Jelnikar je opozorila, da je za okrevanje žrtev ključno, da imajo z institucijami dobre izkušnje in da so obravnavane spoštljivo. Po njenih besedah so postopki pogosto dolgi, zaslišanja pa se še vedno izvajajo v navzočnosti povzročiteljev, kar žrtve dodatno obremeni. Več uporabe videokonferenc bi po njenih besedah zmanjšalo tveganje za dodatno travmo.
Državna svetnica Monika Ažman pa je izpostavila, da številne žrtve najprej poiščejo pomoč v zdravstvenih ustanovah, kjer se spopadajo s pomanjkanjem kadra. Zaradi tega je usposabljanje zaposlenih težje, čeprav je po njenem mnenju ozaveščanje nujno. Po ocenah zdravstvene stroke je napredek opazen, a izzivov je še veliko.