DZ uzakonil pravico istospolnih do posvojitve otrok
DZ je danes z 48 glasovi za in 29 proti sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb.
Istospolnima partnerjema v partnerski zvezi hkrati omogočajo, da skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Spremembe sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. V skladu z njo je veljavna ureditev, po kateri zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Ustavno sodišče je naložilo DZ, da neustavnost odpravi v šestih mesecih.
Določilo je tudi, da do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Vlada je kot predlagateljica sprememb poudarila navedbe ustavnega sodišča, da takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin. Odločitev po navedbah sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji, je še izpostavila vlada.
Poslanske skupine koalicije so vladi v svojih stališčih pritrdile, poslanski skupini SDS in NSi pa sta ji oporekali. Po besedah SDS so imeli istospolni pari že do zdaj enake pravice razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po mnenju NSi pa ni razumljivo, kako ima lahko zveza med moškim in žensko enak pomen kot zveza med istospolnima osebama. Zveza med moškim in žensko je po njihovih navedbah zveza, iz katere po naravi izhaja novo otroško življenje, medtem ko pri zvezi istospolnih ni tako.
V EU je skupno posvojitev otrok za istospolne pare uredilo 13 držav članic, in sicer Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Irska, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska.
