Najbolj vzdržen energetski scenarij za Slovenijo je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov
V Sloveniji so danes predstavili rezultate obsežne analize primerjave različnih scenarijev prenove elektroenergetskega sistema. Študija, ki jo je izvedla strokovna skupina pod vodstvom profesorja dr. Jožeta P. Damijana, je pokazala, da je najustreznejši scenarij tisti, ki združuje jedrsko energijo in obnovljive vire. Takšen pristop zagotavlja stabilno oskrbo, nizke stroške, visoko avtonomijo in najmanjši vpliv na okolje.
Analiza je nastala v okviru programa Uspešna Slovenija pod okriljem Kluba slovenskih podjetnikov in s podporo Gospodarske ter Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Primerjava štirih scenarijev razvoja sistema je pokazala, da bi ohranjanje obstoječega stanja ali popolna naslonitev zgolj na obnovljive vire prinesla prevelika tehnična, okoljska ali finančna tveganja.
Do leta 2050 naj bi se potrebe po električni energiji v Sloveniji podvojile, predvsem zaradi elektrifikacije prometa in zamenjave fosilnih virov v industriji. Električna poraba v prometu naj bi se povečala z manj kot 0,3 na več kot 6 teravatnih ur letno. To pomeni, da bo elektroenergetski sistem moral zagotoviti zanesljivo oskrbo s čisto energijo za podporo podnebnih ciljev in gospodarskega razvoja.
Strokovna skupina je pri oceni scenarijev upoštevala pet ključnih meril: energetsko avtonomijo, zanesljivost, družbene stroške, ceno za uporabnike in vplive na okolje. Najboljši rezultat je pokazala kombinacija jedrske in obnovljive energije – scenarij OVE + jedrska.
Ta scenarij predvideva podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško do leta 2063 ter izgradnjo nove elektrarne JEK2. Ob tem vključuje tudi nadaljnjo rast sončnih in vetrnih elektrarn ter razvoj hidroelektrarn. V različici scenarija brez novih hidroelektrarn na srednji Savi je zaradi varovanja biotske raznovrstnosti predvidena večja uporaba baterijskih sistemov in nekoliko večji uvoz plina, a osnovna logika ostaja enaka.
Drugi scenariji, med njimi »status quo«, ki ne predvideva novih proizvodnih virov, ali popolno naslonitev na sončno in vetrno energijo brez jedrskega dopolnila, so bili ocenjeni kot neustrezni. V prvem primeru bi po letu 2043 večino elektrike morali uvažati, kar bi pomenilo visoko odvisnost in nestabilnost. V drugem primeru pa bi Slovenija potrebovala izredno obsežne investicije v obnovljive vire, hranilnike energije in uvozne vire v času brez proizvodnje, kar je tehnično in finančno vprašljivo.
Podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov Igor Akrapovič in generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal sta poudarila, da gospodarstvo potrebuje zanesljivo in cenovno stabilno oskrbo z elektriko. Spomnila sta tudi na lani sprejeto deklaracijo Vrha gospodarstva, kjer so podjetja izrazila podporo dolgoročno vzdržnemu energetskemu razvoju, ki vključuje tudi jedrsko energijo kot ključen vir za energetsko varnost in prehod v nizkoogljično družbo.
