Državni svet z vetom zaustavil novelo zakona o vrtcih

Po novi ureditvi občine od septembra 2030 ne bi več smele povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot je to mogoče zdaj. Vodja interesne skupine Milan Ozimič je opozoril, da je fleksibilni normativ, ki velja od leta 2003, pomembno orodje občin pri organizaciji predšolske vzgoje, saj omogoča prilagoditev lokalnim potrebam in razmeram. Po njegovem mnenju bo ukinitev povzročila dodatne stroške in otežila delovanje vrtcev.

Pobudniki veta opozarjajo tudi na neurejeno vprašanje financiranja zasebnih vrtcev in menijo, da bi morala država zagotoviti več sredstev za predšolsko vzgojo. Večina svetnikov je zato podprla veto, saj menijo, da fleksibilni normativ ostaja pomemben predvsem v občinah z rastjo števila otrok.

Državni svetnik Branimir Štrukelj je bil med redkimi, ki so vetu nasprotovali. Po njegovih besedah je bil normativ uveden le kot začasen ukrep v času, ko je bilo premalo prostora v vrtcih, danes pa takšnih potreb ni več.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je pojasnila, da je bil fleksibilni normativ mišljen kot izjema, zdaj pa se uporablja že v 67 odstotkih oddelkov. Dodala je, da se družbene razmere spreminjajo, saj je vedno več otrok tujcev in otrok s posebnimi potrebami, ki zahtevajo dodatno pozornost. Projekcije ministrstva kažejo, da bo do leta 2030 v vrtcih približno 14.700 prostih mest in skoraj 650 praznih igralnic.

Zupančičeva je ob tem poudarila, da novela občinam prinaša tudi nove pristojnosti, saj bodo lahko same odločale o financiranju nekaterih zasebnih vrtcev, če bodo imele dovolj prostora v javnih.

Po vetu bo moral državni zbor o noveli odločati ponovno, tokrat pa bo za njeno potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.