Invalidske organizacije ostro proti predlogu zakona o osebni asistenci

Predlog dnevnega reda za sejo Ekonomsko-socialnega sveta, ki je bila v petek, je sprva predvidel obravnavo predloga zakona. Vendar ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot predlagatelj umaknilo. Kot so tedaj pojasnili bodo namreč naredili še en krog pogovorov z invalidskimi organizacijami.

Predlog določa ustanovitev javnega zavoda za osebno asistenco. Zavod, ki ga bo ustanovila država in se bo financiral iz državnega proračuna, bo zaposloval strokovni kader in osebne asistente. Po navedbah ministrstva bo omogočal racionalno organiziranost storitev in ocenjeval upravičenost do njih.

Prav tako so opredeljeni pogoji za izvajalca osebne asistence, da ohrani svoj status. Hkrati je določeno, kdaj mu status preneha. Osebni asistent, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik posameznik, bi lahko opravljal asistenco največ v obsegu, kot velja za zaposlene na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja. Po podjemni pogodbi ali kot začasno ali občasno delo dijakov, študentov ali upokojencev pa bi lahko samo nadomeščal redno zaposlene osebne asistente.

A ob tem predlog vsebuje rešitve, ki jim v invalidskih organizacijah nasprotujejo, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman. Ker bi bili po predlogu upravičenci le aktivni invalidi, bi morale biti za vse, ki zaradi drugačne ureditve ne bi mogli dobiti osebne asistence, omogočene ustrezne alternativne storitve. Vendar za najtežje invalide, ki ne morejo biti aktivni, ni poskrbljeno v drugih zakonih, so kritični.

Predlog poleg tega uvaja javni zavod, ki ne bi bil le izvajalec osebne asistence, ampak bi imel tudi več drugih nalog. Med drugim bi nadziral izvajanje osebne asistence, torej samega sebe, kar pomeni nasprotje interesov, je izpostavila Klaudija Poropat iz YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Predlog po oceni invalidskih organizacij slabša položaj najtežjih invalidov, ki ne bodo izpolnjevali pogoja aktivnosti. Glede na to bodo lahko le še v institucijah. Ustanovitev javnega zavoda pa ne bo prispevala k nižanju porabe javnih sredstev, so prepričane. Sredstva za dodatne zaposlitve javnih uslužbencev in za delovanje javnega zavoda bi lahko po njihovih besedah bolje uporabili za ukrepe pri spodbujanju zaposlovanja na tem področju.

Še bolj zaskrbljujoča pa se jim zdi uzakonitev neenakega položaja javnega zavoda na eni strani in drugih izvajalcev na drugi. Za zavod po predlogu namreč ne veljajo normativi obveznega zaposlovanja strokovno usposobljenih delavcev, pri njem ni enake odgovornosti za prekrške in nima finančnih omejitev kot drugi izvajalci.