Ob svetovnem dnevu krvodajalcev izpostavili pomen prostovoljnega krvodajalstva
Ob svetovnem dnevu krvodajalcev, ki ga obeležujemo danes, na Rdečem križu Slovenije in v zbornici zdravstvene nege izpostavljajo velik pomen predvsem prostovoljnega krvodajalstva. Svetovni dan letos nosi geslo Daruj kri, daruj plazmo, deli življenje, deli pogosto. Osredotoča se na bolnike, ki potrebujejo vseživljenjsko transfuzijsko zdravljenje.
Dostop do varne preskrbe s krvjo je ključen za vse, ki kri potrebujejo. Kri in krvni pripravki so bistven vir za učinkovito zdravljenje bolnikov z motnjami krvi, dednimi motnjami hemoglobina in stanji imunske pomanjkljivosti. Mnogi od njih so od transfuzij krvi odvisni vse življenje, so spomnili na Rdečem križu Slovenije (RKS).
Zdravljenje s krvjo potrebujejo tudi poškodovanci ob izrednih razmerah, nesrečah in nezgodah, pa tudi bolniki, ki potrebujejo zahtevne medicinske in kirurške posege. Učinkovit krvodajalski program, za katerega je značilna široka in aktivna udeležba prebivalstva, je zato ključnega pomena za zadovoljevanje potrebe po zdravljenju s krvjo, so poudarili na RKS.
"Vsako darovanje krvi ali plazme je dragoceno darilo, ki rešuje življenja, ponavljajoče se darovanje pa je ključno za vzpostavitev varne in trajnostne oskrbe s krvjo," pa so ob svetovnem dnevu krvodajalcev sporočili iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kljub zavedanju, kako pomembna je zadostna preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, imajo po navedbah RKS marsikje velike težave z zagotavljanjem ustreznih količin krvi ter kakovostjo in varnostjo. Pomanjkanje krvi je še posebej akutno v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med strategijami za pomoč državam z nizkim in srednjim BDP predvideva tudi izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti človeške plazme, vključno z optimizacijo izkoristka plazme iz darovane krvi in lažjo dostopnost do terapij s plazemskimi proteini.
Za svetovni dan krvodajalcev so določili 14. junij, ker se je na ta dan leta 1868 rodil avstrijski biolog in patolog Karl Landsteiner. Odkril je krvne skupine A, B in O, kar je privedlo do široke uporabe transfuzije krvi ter prineslo velik napredek na področju medicine, za kar je leta 1930 prejel tudi Nobelovo nagrado.
Svetovni dan krvodajalcev je namenjen dviganju globalne ozaveščenosti o potrebi po varni krvi in krvnih pripravkih za transfuzijo ter poudarjanju pomembnosti prispevka prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev k nacionalnim zdravstvenim sistemom. Prav tako ta dan predstavlja priložnost za skupno proslavljanje pomembnosti krvodajalstva in zahvalo vsem, ki so ali še bodo darovali kri.
Poleg svetovnega dneva krvodajalcev v Sloveniji praznujemo tudi slovenski dan krvodajalstva, in sicer 4. junija v spomin na ta dan leta 1945, ko so v Ljubljani odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Letos obeležujemo 70 let prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva.
