Trump znova postavil dvotedenski rok za preboj v ukrajinski vojni
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtkovem intervjuju za oddajo The Todd Starnes znova postavil rok za napredek v diplomatskih prizadevanjih glede konca vojne v Ukrajini. "V dveh tednih bomo vedeli, tako ali drugače," je dejal, pri čemer je dodal, da bo po tem morda potreben "drugačen pristop", a podrobnosti ni navedel.
To ni prvič, da Trump postavlja kratke roke za rešitev konflikta. Podoben okvir je napovedal že maja, vendar brez oprijemljivih rezultatov. Vojna, ki traja od februarja 2022, se medtem nadaljuje z visokimi človeškimi in infrastrukturnimi izgubami na ukrajinski strani.
Napoved je sledila vrsti diplomatskih srečanj. Na Aljaski se je Trump prejšnji teden prvič od začetka invazije srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v ponedeljek pa je v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in več evropskih voditeljev. Vrh v Anchoragu ni prinesel konkretnih dogovorov – Kremelj vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah, medtem ko Kijev vztrajno zavrača kakršne koli koncesije na račun Krima in Donecka.
Zelenski je po srečanju z ameriškim predsednikom izjavil, da Moskva zavrača neposreden dialog in želi legitimirati okupacijo pod lastnimi pogoji. Kremelj pa še naprej poskuša preusmeriti odgovornost na Ukrajino, češ da ta zavrača "varnostna zagotovila".
Trump je ob tem znova uporabil svoj značilni slog izjav, mešajoč diplomatske poudarke z napotki za vojaški pritisk. "Zelo težko, če ne nemogoče, je zmagati v vojni brez napada na državo napadalko," je dejal.
V Washingtonu je dogajanje sprožilo razprave o možnosti oblikovanja sistema varnostnih jamstev za Ukrajino, po zgledu 5. člena NATA. Več evropskih voditeljev naj bi takšno shemo podprlo kot edino realno osnovo za dolgoročen mir.
Ozadje pogajanj ostaja neizprosno. Po ocenah Združenih narodov je v Ukrajini na milijone notranje razseljenih oseb in stotisoče žrtev, medtem ko ruska vojska nadaljuje z napadi na civilna območja in energetsko infrastrukturo. V Kremlju vojno še naprej opisujejo kot "obrambno operacijo", a ukrajinska in tuja poročila kažejo na sistematično uničevanje in uporabo lakote ter zime kot orožja.
V ameriškem kongresu je sicer redka enotnost – republikanci in demokrati so si enotni, da dogovor, ki bi žrtvoval ukrajinsko suverenost, ni sprejemljiv. Trump pa je kljub temu pod pritiskom, da pokaže rezultat svojih srečanj in izjav, še posebej, ker v Moskvi propagandni aparat Putina prikazuje kot odprtega za pogovore – a vedno pod pogoji, ki utrjujejo dejansko stanje na terenu.
Zelenski je to zavrnil brez ovinkarjenja: "Ne želijo miru. Želijo, da sprejmemo njihov diktat." Kaj bo prinesel Trumpov dvotedenski rok, ostaja odprto – tudi zato, ker se zdi, da Rusija stavi na dolgotrajno izčrpavanje Zahoda.
