Stroka opozarja, da bi legalizacija konoplje ogrozila prometno varnost

Vodstvo Agencije za varnost prometa poziva k umiku predloga zakona. V. d. direktorice mag. Saša Jevšnik Kafol je poudarila, da prometna varnost temelji na ničelni toleranci do psihoaktivnih snovi: »Legalizacija konoplje bi spodkopala prizadevanja za varnejši promet. Gre za vprašanje življenja in varnosti vseh na cestah.«

Po podatkih Policije se je do 20. oktobra letos zgodilo 55 prometnih nesreč z vozniki pod vplivom drog, v katerih so umrli štirje ljudje. Dr. Saša Kuhar iz AVP je opozoril, da je v letu 2024 kar tretjina smrtnih žrtev v prometu povezana z alkoholom ali drogami. Dodal je, da se je v Kanadi po legalizaciji konoplje število nesreč z njeno udeležbo povečalo za 475 odstotkov.

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek je dejal, da se v Sloveniji že dolgo borimo proti alkoholu v prometu, zdaj pa bi podobno tveganje lahko prinesla tudi konoplja. Skliceval se je na podatke iz ZDA, kjer je bil v letih 2020–2021 THC najpogosteje zaznana snov pri hudih prometnih nesrečah, še pogosteje kot alkohol.

Zdravnica dr. Andrea Margan iz UKC Ljubljana je pojasnila, da THC že v majhnih količinah vpliva na zaznavanje in reakcijski čas voznika. Zaradi velikega razpona učinkov med posamezniki je po njenem mnenju nemogoče določiti varno mejo, kot velja za alkohol. Posebej ranljiva skupina so mladi vozniki.

Val Stankovič Pangerc iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je opozoril, da sprememba zakona brez ustrezne javne razprave lahko pri mladih ustvari napačno predstavo o neškodljivosti konoplje, kar bi dolgoročno vplivalo na generacijske vzorce vedenja.

Tudi Policija nasprotuje spremembi. Mag. Ivan Kapun z Generalne policijske uprave je povedal, da imajo tujci po legalizaciji opravka s 30 odstotki več voženj pod vplivom THC. Opozoril je, da je ugotavljanje vpliva drog bistveno zahtevnejše in dražje od preverjanja alkoholiziranosti, saj zahteva strokovni pregled.

Stališče Ministrstva za infrastrukturo je podobno. Mag. Andreja Knez je poudarila, da bi sprememba negativno vplivala na cestni, železniški, pomorski in letalski promet. Opozorila je, da obstoječa ureditev z ničelno toleranco zagotavlja ustrezno zaščito vseh udeležencev v prometu.

Mednarodni strokovnjaki so potrdili ugotovitve domače stroke. Dr. Frederick Vinckenbosch iz mednarodnega sveta ICADTS je poudaril, da legalizacija prinaša kompleksne izzive, saj učinki THC niso primerljivi z alkoholom. Iz ZDA se je z videopovezavo oglasila Amy Ronshausen, ki je predstavila raziskave, po katerih se je v Ohiu delež voznikov s THC v krvi pri smrtnih nesrečah povzpel na 42 odstotkov.

Strokovna javnost je enotna: zakon, ki bi dovoljeval prisotnost THC do določene meje, bi odprl nevaren precedens. Predvidena meja 3 ng THC/mg krvi pomeni, da bi odgovornost presoje učinkov prešla na voznike, kar je po mnenju stroke nesprejemljivo.

Udeleženci konference soglasno pozivajo k umiku predloga zakona in ohranitvi ničelne tolerance do psihoaktivnih snovi v prometu, kot edine učinkovite zaščite za varnost na slovenskih cestah.