Kaj čaka papeža Leona XIV: od finančnih kriz do vere v razkroju?
Novi papež Leon XIV, prvi Američan na čelu katoliške cerkve, se bo moral v svojih prvih dneh pontifikata spoprijeti z izjemno širokim naborom nalog, ki bodo zaznamovale njegovo zapuščino. Kardinal Robert Francis Prevost, ki prihaja iz Chicaga in ima tudi perujsko državljanstvo, je bil izbran za naslednika papeža Frančiška v hitrem in odločnem konklavu. Njegovo ime – Leon XIV – že nakazuje sklicevanje na družbeni nauk cerkve, ki ga je pred več kot stoletjem utemeljil Leon XIII.
Prve slovesnosti so že začrtane. Danes bo Leon XIV daroval mašo s kardinali volivci, v nedeljo bo z balkona bazilike svetega Petra vodil molitev Regina Coeli, prihodnji teden pa sprejel predstavnike medijev. Umestitvena maša, ki pomeni začetek uradnega pontifikata, še ni datumsko določena, pričakuje pa se visoka udeležba svetovnih voditeljev.
A vzporedno s tem simbolnim uvodom se kopiči seznam konkretnih nalog, ki jih papež ne more odlagati. Vatikan se namreč spoprijema s hudo finančno krizo – zadnji podatki kažejo na več kot 80 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja in skrbi vzbujajoč položaj pokojninskega sklada, ki je že pred tremi leti beležil več kot 600 milijonov evrov primanjkljaja. Reforme, ki jih je začel Frančišek, še niso prinesle stabilnosti.
Hkrati se evropska cerkev prazni. Število duhovniških posvečenj v Nemčiji je na zgodovinskem dnu, izstopov iz Cerkve pa je vedno več. Tudi v Sloveniji podatki kažejo na razpad redne verske prakse. Čeprav se več kot polovica prebivalcev še vedno opredeljuje za katoličane, maše redno obiskuje le vsak deseti. Medtem ko ostaja Cerkev institucionalno močna, se vse bolj kaže razkorak med navzven izraženo pripadnostjo in dejanskim verskim življenjem.
Nova glava Cerkve se bo morala odločiti, kako nadaljevati pot reform. Njegov predhodnik je dovolil blagoslov istospolnih parov in rahljal prakso do ločenih vernikov, a se ni lotil vprašanja celibata in vloge žensk. Leon XIV bo moral razmisliti, ali bo te spremembe utrdil, jih nadaljeval ali ustavil. Izbira ne bo preprosta, saj med reformističnim in konservativnim krilom Cerkve ostajajo globoke razpoke.
Še vedno odprta rana pa so spolne zlorabe. Kljub več desetletjem obljub o ničelni toleranci številne škofije še niso sprejele sistemskih ukrepov. Velik del verodostojnosti novega papeža bo zato odvisen od tega, kako odločno se bo lotil te tematike.
Na zunanjepolitičnem prizorišču pa bo moral Leon XIV razmisliti, ali bo ohranil Frančiškovo aktivno držo ali ubrati bolj zadržano pot. Njegov predhodnik se je vključil v številne globalne razprave – od podnebnih sprememb do migracijskih vprašanj – in se ni izogibal niti neposrednim napetostim z velesilami. Tudi v odnosu do Kitajske, Izraela in ZDA bo zdaj vse oči uprte v Leona XIV.
Pred njim je torej zahtevna pot, polna simbolov, a predvsem odločitev, ki bodo odločilno vplivale na smer in prihodnost katoliške cerkve v 21. stoletju.
