Novi predstavnik EU za dialog Beograd-Priština danski diplomat Soerensen
Zunanji ministri članic EU so danes danskega diplomata Petra Soerensena imenovali za novega posebnega predstavnika unije za dialog med Beogradom in Prištino. Njegova ključna naloga bo implementacija sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med državama, sklenjenega v začetku leta 2023, so sporočili iz Sveta EU. Mandat bo nastopil 1. februarja.
Kot so navedli na Svetu, bo naloga novega posebnega predstavnika posredovanje v dialogu, ki bo privedel do celovite normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom. Pri tem so izpostavili implementacijo sporazuma o poti k normalizaciji odnosov in aneksa k temu sporazumu, ki sta ju strani sklenili februarja oziroma marca 2023.
Mandat bo danski diplomat, ki v nasprotju s svojim predhodnikom Miroslavom Lajčakom ne bo pristojen za druga vprašanja, povezana z Zahodnim Balkanom, uradno nastopil v soboto. Sprva bo trajal 13 mesecev.
Soerensen je po navedbah Sveta EU diplomat z bogatimi izkušnjami, povezanih tudi z regijo Zahodnega Balkana. Med letoma 2011 in 2014 je najprej krajši čas vodil delegacijo EU v Severni Makedoniji, nato pa še delegacijo EU v Bosni in Hercegovini.
Potem je do septembra 2018 kot vodja delegacije unijo zastopal še pri Združenih narodih v Ženevi, tudi v Svetu ZN za človekove pravice.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob prihodu na današnje ministrsko zasedanje v Bruslju Soerensena označila za uglednega diplomata. Imenovanje po njenih besedah kaže, da bo dialog Beograd-Priština še naprej visoko na agendi EU.
Soerensen bo nasledil slovaškega diplomata Lajčaka, ki je bil imenovan aprila 2020. Mandat bi se mu po prvotnih načrtih iztekel 31. avgusta lani, a se je zdaj že nekdanji visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell odločil, da odločitev o njegovem nasledniku prepusti novemu zunanjepolitičnemu predstavniku oziroma predstavnici. Tako so Lajčaku mandat podaljšali do 31. januarja letos.
Interes za položaj posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino je še pred podaljšanjem mandata slovaškemu diplomatu izrazil tudi bivši slovenski predsednik Borut Pahor.
Vendar pa je pred iztekom roka za prijavo na razpis v začetku meseca sporočil, da se nanj ni prijavil. Za odločitev je navedel več razlogov, med drugim odstopanja med lastnimi pogledi na širitev in uradno politiko EU.