V Kapitolu se pred pogrebom poslavljajo od pokojnega Carterja
Krsto s truplom nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja so v torek v slovesnem sprevodu prepeljali na Kapitol v prestolnici Washington, kjer se mu lahko ljudje poklonijo do četrtka, ko se bodo od njega poslovili z državniškim pogrebom. Žalne slovesnosti za Carterja, ki je umrl konec decembra, sicer potekajo že od sobote.
Krsta s Carterjevim truplom je na sedež ameriškega kongresa prispela po celodnevnem potovanju, ki se je začelo v njegovi rodni Georgii. Od tam so jo v Washington prepeljali na krovu predsedniškega letala, nato pa v pogrebnem sprevodu od obeležja ameriške mornarice - v poklon njegovemu služenja na podmornicah - do Kapitolskega griča.
Sprevod je potekal po aveniji Pennsylvania, ki so jo po predhodnem snežnemu neurju očistili snega, v njem pa je sodelovalo več sto pripadnikov ameriške vojske. V poslopju kongresa se je po prihodu odvila krajša slovesnost v prisotnosti Carterjeve družine, članov kongresa in drugih visokih predstavnikov države, vključno s podpredsednico Kamalo Harris.
Kasneje so se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP mimo krste že začele viti vrste ljudi, ki se mu poklanjajo pred pogrebom, predvidenim v četrtek, ko se bodo od Carterja v ZDA poslovili z državniškimi častmi. Je sicer 13. nekdanji predsednik države, čigar krsta leži v Kapitolu. Prvi je bil leta 1865 umorjeni Abraham Lincoln.
Pogrebne slovesnosti v nacionalni katedrali v prestolnici ZDA se bodo v četrtek udeležili vsi štirje še živeči nekdanji predsedniki - Bill Clinton, George Bush, Barack Obama in Donald Trump - ter predsednik Joe Biden, ki bo imel govor.
Carterjeve posmrtne ostanke bodo po četrtkovi slovesnosti znova odpeljali v Georgio, kjer bo v ožjem krogu še zaseben pogreb, nato pa ga bodo po preletu vojaških letal pokopali na družinskem posestvu poleg žene Rosalynn, ki je leta 2023 umrla v 97. letu starosti.
Carter je v starosti 100 let umrl 29. decembra lani. Na čelu države je bil demokratski politik med letoma 1977 in 1981, veliko pohval pa si je prislužil za svoje kasnejše humanitarno delovanje, za katero je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir.