Velikonočnice rastejo na približno dveh hektarjih velikem travniku. Po podatkih Turistično-informativnega centra Šentjur jih je lani tam cvetelo 974. Za ohranjanje rastišča skrbi Turistično-olepševalno društvo Ponikva, ki na območju postavlja zaščitne ograje, označuje poti za obiskovalce in skrbi za red na travniku.
Ob rastišču stoji tudi informacijska hišica, kjer ob koncih tedna obiskovalcem ponujajo vodene oglede in informacije o rastlini ter o kraju.
Obiskovalce pozivajo, naj se ob ogledu držijo označenih poti in rastlin ne poškodujejo. Velikonočnica je v Sloveniji zavarovana vrsta, zato je njeno trganje ali izkopavanje prepovedano.
Do rastišča vodi približno kilometer dolga označena pot od parkirišča pri Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva, ki jo je mogoče prehoditi v približno 15 minutah. Ponikvo je mogoče doseči tudi z vlakom, od železniške postaje do travnika pa je približno 2,5 kilometra hoje.
Velikonočnica uspeva na sončnih in suhih traviščih ter cveti zgodaj spomladi, navadno v času okoli velike noči, po kateri je dobila tudi ime. Cvet ima šest vijoličnih listov, rastlino pa oprašujejo predvsem čebele in čmrlji.
Rastišče v Boletini je občina Šentjur pred leti zaščitila z odlokom in ga uredila v okviru projekta Life. V Sloveniji velikonočnica raste tudi na območju Boča pri Rogaški Slatini.