Po novem bodo splošno priporočena cepljenja proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, tetanusu, oslovskemu kašlju, davici, otroški paralizi, okužbam s pnevmokoki, virusu HPV, noricam ter gripi tipa B. Cepljenja proti hepatitisu A in B, virusu RSV, dengi in meningitisu pa bodo priporočena le za otroke z večjim tveganjem.
Na ministrstvu se sklicujejo na danski model, kjer že vrsto let uporabljajo bolj poenostavljen razpored cepljenj. Tam otroci prejmejo bistveno manj cepiv, pa tudi zaupanje v zdravstveni sistem je višje. Predstavniki CDC so na decembrskem sestanku odbora za cepljenja izpostavili, da bi manj cepljenj lahko tudi zmanjšalo izpostavljenost otroškega organizma aluminiju, ki ga nekateri dodatki v cepivih vsebujejo. Vendar številni znanstveniki zavračajo to utemeljitev.
»Ni nobenih javno objavljenih podatkov ali strokovne razprave, ki bi pojasnili to odločitev,« je opozorila pediatrinja in profesorica na univerzi Stanford Yvonne Maldonado. Ob tem je dodala, da gre za spremembo brez jasne znanstvene podlage.
Odkar je Robert F. Kennedy ml. prevzel vodenje ministrstva za zdravje, se redno pojavljajo ukrepi v smeri zmanjševanja cepljenj. Že decembra je CDC ukinil dolgoletno priporočilo, da novorojenčki prejmejo cepivo proti hepatitisu B že v prvih 24 urah po rojstvu. Kennedy kritizira število cepiv v ameriškem programu in je pred kratkim zahteval tudi umik danskih raziskav, ki nasprotujejo njegovim stališčem.
Danski epidemiolog Anders Peter Hviid, ki je eden od avtorjev teh raziskav, je opozoril, da je danski model težko prenesti v ameriški kontekst, saj so razmere v ZDA bistveno drugačne – zlasti zaradi večje družbene raznolikosti, manjšega zaupanja v institucije in drugačne strukture zdravstvenega varstva.
Cepljenja v ZDA niso obvezna na zvezni ravni, vendar CDC-jeva priporočila pomembno vplivajo na kritje stroškov cepljenja prek zavarovalnic ter na zahteve za vpis otrok v javne vrtce in šole. Zvezne države samostojno določajo, katera cepiva so obvezna, a se pri tem v večini primerov opirajo prav na program CDC.