Nutricionist Saúl Sánchez opozarja, da gre za snov, ki lahko dolgoročno obremeni kognitivni in živčni sistem ter vpliva na organe, med njimi ledvice in jetra. Španska agencija za varnost hrane in prehrano navaja tudi vpliv na telesno težo ter oslabitev imunskega, razvojnega in reproduktivnega sistema.
Evropska agencija za varnost hrane je že leta 2012 določila najvišji tedenski vnos metilživega srebra – derivata živega srebra, ki se pojavlja tudi v tuni v pločevinki. Sprejemljiva tedenska količina znaša 1,3 mikrograma na kilogram telesne teže. Pri osebi s sedemdesetimi kilogrami to pomeni do 91 mikrogramov na teden.
Količina živega srebra se razlikuje glede na vrsto tune. Rumenoplavuta tuna naj bi imela približno 20 mikrogramov na pločevinko. Pri svetli tuni, ki je najpogostejša, naraste na 35 do 40 mikrogramov, rdeča tuna pa ima najvišjo vrednost, lahko tudi do 50 mikrogramov. Po oceni nutricionista telo prenese približno tri pločevinke na teden, kar je okoli 250 gramov ribe, vendar je priporočljivo preverjati, za katero vrsto tune gre.
Posebna previdnost velja za ranljive skupine. Nosečnice ter otroci, mlajši od treh let, naj tuno v pločevinki opustijo. Za otroke med tretjim in dvanajstim letom starosti strokovnjaki priporočajo največ 50 gramov na teden ali 100 gramov v dveh tednih, brez uživanja drugih rib z višjo vsebnostjo živega srebra v istem obdobju.
Zmernost in premišljena izbira vrste tune tako ostajata ključ za varno uživanje tega priljubljenega živila.
Koliko tune v pločevinki lahko pojemo, da ne tvegamo zdravja?
Tuna v pločevinki je pogosto živilo, ko si želimo hitro pripravo obroka. Dodamo jo v testenine, solate ali tople jedi in zdi se, da vedno pride prav. V zadnjih letih pa se vse pogosteje postavlja vprašanje, kako varna je pri rednem uživanju. V središču pozornosti je živo srebro, kovina, ki se lahko kopiči v telesu.
