Študija je analizirala skoraj 356.000 celičnih jeder iz hipokampusa umrlih oseb različnih starostnih in kliničnih skupin: mlajših odraslih, starejših brez kognitivnega upada, oseb z Alzheimerjevo boleznijo, posameznikov v zgodnji fazi bolezni ter tako imenovanih super-starostnikov z izjemno ohranjenim spominom. Raziskovalci so potrdili prisotnost nevronskih prekurzorjev in nezrelih nevronov tudi pri odraslih.
Pri Alzheimerjevi bolezni so zaznali povečano število nevralnih matičnih celic, vendar manj nevroblastov in nezrelih nevronov. To kaže na zastoj v dozorevanju novih živčnih celic. Podobne spremembe so se pojavile že v zgodnjih fazah bolezni, kar bi lahko pomagalo pri zgodnjem prepoznavanju tveganja.
Nasprotno so imeli super-starostniki več nezrelih nevronov in nevroblastov kot zdravi starejši odrasli. Njihov hipokampus je kazal molekularne značilnosti, podobne mlajšim odraslim, kar bi lahko pojasnilo ohranjene spominske sposobnosti v poznih letih.
Raziskava je izpostavila tudi vlogo dostopnosti kromatina, torej načina, kako celice dostopajo do svoje dedne zasnove. Pri Alzheimerjevi bolezni so bili deli DNK, potrebni za razvoj novih nevronov, manj dostopni, kar je lahko zaviralo proces že pred pojavom kliničnih znakov.
Ugotovitve nakazujejo, da bi ohranjanje ali spodbujanje nevrogeneze v hipokampusu lahko igralo vlogo pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti v starosti. Raziskovalci opozarjajo, da ostajajo odprta vprašanja glede neposrednega vpliva povečane tvorbe nevronov na spomin ter možnosti ciljnega poseganja v ta proces, vendar študija prinaša nove smeri za nadaljnje raziskave na področju staranja možganov in Alzheimerjeve bolezni.