Eric Zhou z oddelka za spalno medicino na Harvardski medicinski fakulteti opozarja, da počitek pogosto razumemo le kot telesni počitek. »Mnogi razmišljamo o počitku v smislu fizičnega počitka. Spanje je sestavni del fizičnega počitka in ima zelo pomembno obnovitveno funkcijo, vendar ne obravnava drugih področij, kjer ima lahko oseba primanjkljaje,« je zapisal v publikaciji Harvard Health Publishing.
Po besedah Eduarda Borsinija so najpogostejši razlogi za utrujenost kljub spanju fragmentacija spanja zaradi nespečnosti, ki prizadene približno tretjino odraslih, spalna apneja, ki se pojavlja pri četrtini odraslih in manjšem deležu otrok, ter nenormalni gibi nog, zlasti pri starejših. Obstaja več kot 80 motenj spanja, vsaka zahteva natančno diagnozo.
Facundo Nogueira poudarja, da ni ključno le trajanje spanja, temveč njegova zgradba. Odrasli naj bi spali med sedem in devet ur, a pomembno je, da se faze spanja odvijajo urejeno. Če ponoči prihaja do kratkih prebujanj, denimo zaradi apneje ali smrčanja, je spanje razdrobljeno, čeprav se tega posameznik ne zaveda. Podobno velja za trzljaje nog ali neugodne razmere v prostoru, med njimi hrup, svetlobo ali uporabo telefona ob postelji.
Pomanjkanje kakovostnega spanja ima posledice za zdravje. Saundra Dalton-Smith opozarja, da smo koncept spanja in počitka preveč poenostavili. »Napačno smo združili koncepta spanja in počitka. Posledica je kultura visoko zmogljivih posameznikov s kronično utrujenostjo,« je povedala. Natalie Dattilo-Ryan dodaja, da je počitek oblika samooskrbe, ki zmanjšuje napetost in povečuje odpornost na stres.
Borsini navaja, da ljudje v industrijskih družbah spijo manj kot prejšnje generacije. Pomanjkanje spanja povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ter slabšim imunskim odzivom. Utrujenost vpliva tudi na reakcijski čas in presojo, učinki so lahko podobni alkoholni omamljenosti.
Med spanjem se telo obnavlja. Mišice se sprostijo, zacelijo se drobne poškodbe, izločajo se snovi, ki podpirajo rast in obnovo. V možganih se odstranjujejo presnovni ostanki, kar je pomembno za spomin in ohranjanje miselnih sposobnosti. Znižata se srčni utrip in krvni tlak, kar razbremeni srce in ožilje.
Dalton-Smith v knjigi Sacred Rest opisuje sedem vrst počitka: telesni, miselni, duhovni, čutni, ustvarjalni, čustveni in družbeni. Telesni vključuje spanec in mirne trenutke. Miselni pomaga pri preobremenjenosti z informacijami. Duhovni je povezan z občutkom smisla. Čutni pomeni zmanjšanje dražljajev. Ustvarjalni vrača navdih. Čustveni omogoča iskreno izražanje občutkov. Družbeni pa poudarja kakovost odnosov.
Za boljši spanec strokovnjaki priporočajo redno uro odhoda v posteljo, lahko večerjo vsaj dve uri pred spanjem ter omejitev alkohola. Koristne so sprostitvene dejavnosti, denimo topla prha, raztezanje ali meditacija. Pomembno je tudi, da pred spanjem odstranimo zaslone in zmanjšamo svetlobo.
Pri meditaciji svetujejo miren prostor, vzravnano sedenje in osredotočenost na dihanje. Za začetek zadostuje nekaj minut, čas se lahko postopno podaljšuje. Prvi korak k boljšemu počitku pa je, da spanec prepoznamo kot temelj zdravja in mu namenimo prednost.