Na Gorici stekla prva dela največje energetske preobrazbe Šaleške doline
V Krajevni skupnosti Gorica so že stekla prva gradbena dela v sklopu projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki velja za enega najpomembnejših stebrov prestrukturiranja regije SAŠA.
Projekt, razdeljen na tri faze do leta 2033, bo omogočil postopno opustitev premoga in prehod na obnovljive vire energije, prinesel pa bo tako okoljske kot finančne učinke. Po ocenah bo letno prihranjenih več kot 6.000 ton emisij CO₂ in 21.000 MWh toplotne energije, kar pomeni okoli milijon evrov prihrankov.
Za prvo fazo projekta sta Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj pridobili 23,4 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. Pogodbo sta podpisala velenjski župan Peter Dermol in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ob prisotnosti ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška. Dermol je ob tem poudaril, da projekt simbolizira začetek zelene preobrazbe regije, pri čemer so ključnega pomena soglasja etažnih lastnikov in podpora lokalnih skupnosti.
Minister Jevšek je izpostavil, da gre za strateški projekt v okviru evropske kohezijske politike in sklada za pravični prehod, ter dodal, da je za SAŠA regijo skupno na voljo 174 milijonov evrov. Minister Kumer pa je podpis pogodbe označil kot pomemben mejnik, saj bo kar 96 odstotkov prve faze sofinanciranih z nepovratnimi sredstvi, kar je doslej najvišji delež v Sloveniji.
Trenutno v Velenju potekajo obnove vročevodov na območju KS Gorica, vrtca Vrtiljak ter parkirišč pri sodišču, medtem ko gradnja toplotnih postaj napreduje na območju Jenkove in Jurčičeve ceste. Dela se bodo nadaljevala na Šlandrovi ulici v Velenju in Cankarjevi ulici v Šoštanju, zaključek prve faze pa je predviden do leta 2028.
Obnova bo v naslednjih letih zajela skoraj dva kilometra primarnega in magistralnega omrežja ter posodobitev toplotnih postaj. V drugi fazi bo sledila umestitev novih obnovljivih virov, v tretji pa energetska prenova stavb. Projekt tako ne prinaša le zmanjšanja emisij, temveč tudi priložnost za bolj zdravo življenjsko okolje in razvoj zelenih delovnih mest.
