Spremembe pravil bolniškega staleža naj bi zagotovile večjo pravičnost in preglednost
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pripravil predlog sprememb pravil bolniškega staleža, ki vključuje strožji nadzor, jasnejšo dokumentacijo in omejitve gibanja med odsotnostjo z dela. Predvidene novosti uvajajo obvezno zapisovanje zdravnikovih navodil glede režima gibanja, sankcije v primeru kršitev ter potrebo po odobritvi imenovanega zdravnika za gibanje zunaj kraja bivanja.
Spremembe je kot nujen korak k pravičnejšemu sistemu pozdravila tudi strokovnjakinja za varnost in strateške raziskave Bernarda Škrabar Damnjanović. Po njenih besedah gre za ukrep, ki ne kaznuje zaposlenih, temveč ščiti večino, ki bolniško odsotnost uveljavlja pošteno. Opozarja, da zlorabe staleža povzročajo ne le visoke finančne stroške, ki že dosegajo skoraj 700 milijonov evrov letno, temveč tudi porušene odnose na delovnih mestih in obremenjevanje sodelavcev.
Po podatkih Inštituta za varnost in strateške raziskave se povečuje število dolgotrajnih staležev, pri katerih pogosto ni ustreznega nadzora niti povratne ocene delovne zmožnosti. Nova pravila bi zato lahko pripomogla k boljši preglednosti sistema. Ključna pa je tudi odgovornost zdravnikov, ki morajo natančno voditi dokumentacijo in navodila pacientom.
Škrabar Damnjanović poudarja, da je potrebno vlagati v preventivo, razvoj zdravih delovnih okolij in pametno spremljanje odsotnosti, kjer tehnologija služi kot podpora transparentnosti in ne kot kaznovalno orodje. Po njenem mnenju bi celovit pristop, ki vključuje analitiko in dolgoročne ukrepe, omogočil postopno zmanjšanje absentizma.
Bernarda Škrabar Damnjanović velja za eno najuglednejših strokovnjakinj na področju detektivske stroke v Evropi. Kot prva ženska je postala častna dekanja mednarodne detektivske šole v Bukarešti, poleg tega je tudi edina članica iz Evropske unije v izvršnem odboru ameriškega sveta mednarodnih preiskovalcev CII. Razvila je sistem mednarodne izmenjave detektivov, ki spodbuja sodelovanje in prenos znanj med državami. Njeno delo vključuje tudi strokovne članke o zlorabi drog na delovnem mestu, absentizmu in vlogi preiskovalcev pri varovanju delovnih procesov.
Po njenih besedah bi s predlaganimi spremembami zakonodaje lahko učinkovito razbremenili zdravstveni sistem, povečali zaupanje med zaposlenimi in delodajalci ter postavili temelje za bolj odgovorno upravljanje z delovno zmožnostjo.
