Slovenski nepremičninski trg: med povpraševanjem, birokracijo in dolgoročnimi naložbami

Po ocenah nepremičninskih strokovnjakov se Koroška regija sooča z izrazitim pomanjkanjem stanovanjskih nepremičnin, kar se odraža tudi v 30-odstotni rasti cen novih gradenj v zadnjih dveh letih. Kljub številnim novogradnjam povpraševanje ostaja večje od ponudbe. V Savinjski regiji je slika bolj umirjena, a tudi tu cene vztrajno rastejo.

Po drugi strani pa v Ljubljani in okolici, kjer trg nepremičnin tradicionalno ostaja najbolj dejaven, številne nepremičnine obstajajo na trgu več mesecev, a se ne prodajo – zaradi visoke cene, potrebnih vlaganj ali slabe umeščenosti. Predrag Todić, dolgoletni nepremičninski posrednik, poudarja, da bi umiritev cen lahko dosegli le s sistematičnim povečanjem števila novogradenj, hitrejšimi birokratskimi postopki ter bolj transparentnim trgom.

Alenka Urnaut iz podjetja Exiit Group opozarja, da je najpomembnejši dejavnik pri vrednotenju nepremičnine njena lokacija, poleg tega pa tudi velikost, stanje, energetska učinkovitost in zakonitost gradnje. Kupcem priporoča primerjavo podobnih nepremičnin na istem območju in po potrebi tudi strokovno cenitev, ki lahko razkrije morebitno preplačilo.

Vsi strokovnjaki se strinjajo, da je nepremičnina dolgoročna naložba. Tudi če je ob nakupu dražja, se vrednost pogosto v prihodnjih desetletjih zvišuje. Pravi čas za nakup pa ni enoznačen – odvisen je od tržnih razmer, osebnih potreb in urejenega financiranja. Kupci naj bodo posebej pozorni na pravno dokumentacijo, kakovost gradnje in zanesljivost investitorjev.

Nepremičninski trg v Sloveniji tako ostaja prostor številnih priložnosti, a tudi previdnosti. Pričakovati je, da bodo ključni dejavniki prihodnosti hitrost in učinkovitost gradbenih postopkov, dostopnost stanovanj in vzpostavitev uravnoteženega razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Na tem področju pa bo ključno, ali bo država zmogla oblikovati in izpeljati celovite sistemske rešitve.