Zgodnje odkritje raka na trebušni slinavki povečuje možnost preživetja
Strokovnjaki ob današnjem svetovnem dnevu raka na trebušni slinavki opozarjajo na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Za rakom trebušne slinavke zboleva vsako leto več ljudi, pet let po diagnozi pa dočaka le okoli devet odstotkov bolnikov, navajajo v pristojnih ustanovah. Zlasti z zgodnjim odkritjem bolezni se možnosti preživetja zvišajo.
Po najnovejših podatkih Registra raka RS je leta 2021 za rakom na trebušni slinavki zbolelo 431 ljudi, od tega 240 moških in 191 žensk. To je 60 odstotkov oziroma 162 več oseb kot leta 2011. Projekcije kažejo, da se bo število obolelih v prihodnje le še povečevalo, so v skupnem sporočilu za javnost opozorili pri Združenju Europacolon Slovenija in Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da spada rak trebušne slinavke kljub naporom stroke med bolezni, ki imajo slabšo prognozo. Na inštitutu zato poudarjajo pomen poznavanja simptomov. "Pozorni moramo biti na dolgotrajnejše bolečine v žlički in/ali v sredini hrbta med lopaticama, na slabo počutje, slabost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, porumenelost kože in sluznic, na spremembe v barvi blata, ki postane zelo svetlo, in urina, ki postane zelo temen. Če te težave trajajo več kot štirinajst dni, je potreben obisk pri zdravniku, ki vas bo napotil na preiskave," so v sporočilu za medije navedli besede strokovne direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana Janje Ocvirk.
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom.
Najboljše možnosti za ozdravitev imajo tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg. "Po sami operaciji pa je sledilo veliko resnih zapletov, bil sem tudi v življenjski nevarnosti, a se je vse odvijalo tako hitro, da se vsega niti nisem zavedal. Nisem si predstavljal, da bo zdravljenje tako dolgotrajno in okrevanje tako težko, saj sem izgubil veliko moči, moral sem se dobesedno ponovno naučiti hoditi. Zdelo se mi je, da se je še svet okoli mene ustavil. Še vedno sem na vzdrževalni kemoterapiji in zadnji izvidi so spodbudni, bolezen je v mirovanju in zelo upam, da bo tako tudi ostalo," so v sporočilu navedli besede onkološkega bolnika Aleša Lebana.
Ker se pojavnost raka v Sloveniji vsako leto povečuje, želijo v Združenju EuroColon opozoriti na kronično prostorsko stisko, s katero se zaradi povečanega obsega onkoloških bolnikov sooča inštitut. Zahvaljujoč angažiranosti zdravstvenega osebja in vseh ostalih zaposlenih pa vse to ne vpliva na kakovost obravnave, so še poudarili.
