Nekdanji zaposleni razkrivajo notranje taktike Lidla za večjo prodajo

Ena od strategij, ki jo razkrivajo sogovorniki v filmu, je postavitev svežega sadja, zelenjave in cvetja takoj ob vhodu v trgovino. Ta taktična odločitev pri kupcih ustvari vtis, da je celotna trgovina polna kakovostnih in svežih izdelkov, kar vpliva na njihovo nakupovalno razpoloženje. Dokumentarec nakazuje, da gre za psihološki učinek, ki ustvarja občutek zaupanja že ob vstopu.

Velik del pozornosti je namenjen tudi nakupovalnim vozičkom. Po navedbah sodelujočih so ti vozički namenoma preveliki, kar naj bi povzročilo, da kupci podcenijo količino izdelkov, ki so jih izbrali. »Če bi bili vozički manjši, Lidl ne bi ustvarjal takšne prodaje,« je dejal eden od sogovornikov. Uporaba večjih vozičkov tako spodbuja kupce, da v trgovini zapravijo več, kot so nameravali.

Film izpostavlja še razporeditev izdelkov v trgovinah. Akcijski izdelki so nameščeni na mestih, kjer jih kupci težko spregledajo, z namenom spodbujanja impulzivnih nakupov. Izdelki, ki niso bili na nakupovalnem seznamu, pogosto pristanejo v vozičku, ker so predstavljeni kot posebej ugodni ali omejeni po količini.

Čeprav so podobne prodajne taktike značilne tudi za druge trgovske verige, zaposleni v filmu trdijo, da Lidl te metode izvaja posebej načrtno in učinkovito. Prav to naj bi bila ena od skrivnosti uspeha podjetja na konkurenčnem trgu.

Dokumentarec se ne osredotoča na obtožbe neetičnega ravnanja, temveč odpira razpravo o tem, kako pomembno vlogo imata psihologija in oblikovanje prostora pri vsakodnevnih nakupih. Lidl na te navedbe za zdaj ni uradno odgovoril, film pa je med gledalci sprožil veliko zanimanja za to, kako trgovine vplivajo na naše nakupovalne odločitve.