Poziv EU k akcijskemu načrtu za rastlinsko hrano do leta 2026

Organizacije poudarjajo šest ključnih področij, kjer bi akcijski načrt koristil: strateška avtonomija pri preskrbi z beljakovinami, nove priložnosti za kmete, izboljšanje zdravja potrošnikov, zaščita podnebja in okolja, cenovna dostopnost hrane ter boljše usklajevanje politik. Akcijski načrt naj bi bil predstavljen kot del Vizije prihodnosti kmetijstva in hrane, ki je načrtovana za konec februarja.

Po vzoru danskega načrta za rastlinsko hrano si pobudniki prizadevajo za enakovreden položaj rastlinske hrane z živinorejo. To bi povečalo avtonomijo Evrope, zmanjšalo uvoz visokobeljakovinskih krmil in pripomoglo k trajnostnejši rabi kmetijskih zemljišč. Trenutno je v EU kar 71 odstotkov kmetijskih površin namenjenih živalski proizvodnji, medtem ko rastlinska hrana potrebuje štirikrat manj zemljišč, kar bi lahko prispevalo k varovanju narave in zmanjšanju pritiska na svetovne gozdove.

Prednosti prehoda na rastlinsko hrano poudarjajo tudi zdravstveni strokovnjaki. Niklas Oppenrieder iz združenja PAN opozarja, da je slaba prehrana pomemben dejavnik bremena bolezni v EU. Prehod na bolj rastlinsko usmerjeno prehrano bi bil preventivni ukrep, ki bi zmanjšal stroške zdravstvenih sistemov. Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije izpostavlja, da dostopnost hrane bistveno vpliva na izbire potrošnikov. Če bodo rastlinska živila cenovno dostopna in zlahka dosegljiva, bo to pomemben korak k bolj zdravim in trajnostnim prehranskim vzorcem.

Organizacije pričakujejo, da bo evropski akcijski načrt za rastlinsko hrano postal ključen del prihodnje evropske prehranske politike, saj bi lahko prispeval k bolj zdravi družbi, trajnostnemu kmetijstvu in zaščiti okolja.