Putin in Trump na Aljaski o Ukrajini in propadanju ruskega gospodarstva

Putin bo na srečanju zahteval odpravo sankcij in priznanje ruskega nadzora nad Krimom in Donbasom. V zameno ponuja ozemeljske koncesije in dogovor o umiku ukrajinskih sil z območij pod rusko oblastjo. Trump je ob tem dejal, da bo pripravljen na dogovor le ob jasnih protiukrepih. Napovedal je dodatne sankcije, če ne bo zadostnega napredka.

Ruska gospodarska kriza je posledica politik po invaziji na Ukrajino leta 2022, ko je Putin odobril nizke obresti za vojaške izvajalce. Država naj bi letos za vojsko porabila skoraj 172 milijard dolarjev, kar je okoli osem odstotkov bruto domačega proizvoda. Padec cen nafte na 55 dolarjev za ruski sod je močno prizadel proračun, načrtovan po višjih cenah.

Medtem se je v treh letih korporativni dolg povečal za več kot 70 odstotkov, inflacija pa je presegla 10 odstotkov. Centralna banka je zaradi nevarnosti prekomernega zadolževanja obrestno mero zvišala na 21 odstotkov, julijski proračunski primanjkljaj pa je znašal skoraj pet bilijonov rubljev. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved rasti na 0,9 odstotka.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebiten mirovni dogovor zmanjšal vojaške izdatke in lahko sprožil val stečajev v podjetjih, odvisnih od državnih pogodb. Če pa bi vojna trajala naprej in bi ZDA uvedle nove sankcije, bi se stanje lahko še poslabšalo.

Putin naj bi pred odhodom na vrh svojim svetovalcem naročil, naj se recesiji izognejo "za vsako ceno". A podatki, kot je skoraj 50-odstotni padec čistih obrestnih prihodkov pri banki VTB v prvi polovici leta, kažejo na vse večje težave.

Srečanje na Aljaski je zato prelomnega pomena. Rusija v njem vidi možnost olajšanja gospodarskega pritiska, ZDA pa priložnost za utrditev svoje pogajalske moči. Rezultat pogovorov utegne vplivati na vojno v Ukrajini in prihodnjo stabilnost Rusije.