Liga prvakov postaja finančni velikan
Sezona Lige prvakov 2024/2025 se bliža vrhuncu in štirje klubi – PSG, Arsenal, Inter in Barcelona – so še vedno v igri za najprestižnejšo lovoriko evropskega nogometa. A poleg športnega slovesa gre tudi za izjemen finančni boj. Novi tekmovalni format ne prinaša le več tekem, temveč tudi višje prihodke, ki lahko zmagovalnemu klubu skupaj z dodatnimi bonusi zagotovijo več kot 200 milijonov evrov.
Že v osnovni fazi tekmovanja je 36 klubov prejelo po 18,64 milijona evrov samo za udeležbo. Temu se dodajo bonusi za uspešnost: vsaka zmaga prinaša 2,1 milijona evrov, vsak remi pa 700.000 evrov. Izločilni del nato prinaša še večje nagrade: milijon evrov za playoff, 11 milijonov za osmino finala, 12,5 milijona za četrtfinale in 15 milijonov evrov za preboj v polfinale.
Za finale so številke še višje – podprvak prejme 18,5 milijona evrov, prvak pa 25 milijonov. Če klub doseže vse zmage v skupinskem delu in nato še končno zmago, lahko le s športnimi nagradami doseže približno 111 milijonov evrov.
A finančna struktura Lige prvakov tu ne konča. UEFA dodatno razdeli še 35 odstotkov proračuna turnirja – okrog 850 milijonov evrov – preko tako imenovanega sistema 'vrednostnega stebra'. Ta sistem upošteva zgodovinski ugled, medijski vpliv in komercialno moč klubov. Klubi z dolgo tradicijo in velikim številom navijačev, kot sta Real Madrid ali Bayern München, pogosto prejemajo znatne dodatne zneske, ki presegajo čisto športne zaslužke.
V takšnem finančnem okolju lahko končni zmagovalec, ki hkrati uživa velik globalni vpliv, skupno preseže 200 milijonov evrov prihodkov. Liga prvakov tako ostaja ne le najelitnejše športno tekmovanje, temveč tudi najdonosnejše, ki dodatno utrjuje razliko med najbogatejšimi klubi in preostalim evropskim nogometnim svetom.
