Sloveniji iz EU še 328 milijonov evrov za popoplavno obnovo
Slovenija si lahko iz solidarnostnega sklada EU obeta še 328 milijonov evrov za odpravo posledic lanskih poplav. Danes predstavljeni predlog Evropske komisije morata potrditi še Evropski parlament in Svet EU. 100 milijonov evrov je Slovenija iz solidarnostnega sklada prejela že konec lanskega leta.
Evropska komisija je danes predlagala, da se Sloveniji iz solidarnostnega sklada EU izplača 428,4 milijona evrov za odpravo posledic poplav, ki so jo prizadele avgusta lani.
Predlog komisije morata zdaj potrditi Evropski parlament in Svet EU, nakar bo lahko Bruselj izplačal sredstva. Slovenija bo prejela še 328,4 milijona evrov, potem ko ji je komisija že decembra lani izplačala 100 milijonov evrov predplačila.
Sredstva bo lahko namenila za kritje stroškov intervencij in obnovo, vključno s popravili poškodovane infrastrukture, zaščito kulturne dediščine in čiščenjem, so navedli v Bruslju.
Slovenija bo tako iz solidarnostnega sklada EU prejela nekoliko več sredstev, kot je v dneh po poplavah ob obisku prizadetih območij obljubila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta je napovedala, da bo Sloveniji že v letu 2023 na voljo 100 milijonov evrov, v letošnjem letu pa še dodatnih 300 milijonov.
Odločitev Evropske komisije je pozdravil predsednik vlade Robert Golob. "S tem bo Slovenija prejela več kot po uničujoči ujmi napovedanih 400 milijonov evrov. Ob obisku Črne na Koroškem avgusta lani je predsednica komisije Ursula von der Leyen dejala, da je Evropa z nami," je zapisal v odzivu, ki so ga STA posredovali iz njegovega kabineta. Ob tem je Golob napovedal, da si bo s von der Leyen, ki se bo mudila v Sloveniji in bo nagovorila tudi zbrane na Blejskem strateškem forumu (BSF), v ponedeljek ogledal stanje na terenu.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada oddalo v drugi polovici oktobra 2023. Kmalu za tem je Evropska komisija vlogo ocenila za ustrezno, na podlagi tega pa je Slovenija prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila.
Nato je stekel postopek nadaljnje preveritve vloge, pri čemer je Evropska komisija ministrstvo zaprosila za dodana pojasnila, je junija pojasnil državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Srečko Đurov.
Da so marca letos od Slovenije zahtevali dodatna pojasnila, so tedaj potrdili tudi v Bruslju. Navedli so, da so slovenske oblasti podale potrebne dodatne informacije, ki so jim omogočile boljše razumevanje postopka ocene škode in uporabljene metodologije.
Časnik Dnevnik je namreč sredi junija poročal, da je Evropska komisija podala vrsto pripomb na prošnjo Slovenije za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije.
Evropska komisija je sicer danes predlagala izplačilo pomoči še štirim drugim državam članicam, in sicer Italiji, Avstriji, Grčiji in Franciji. Peterica držav bo za popoplavno obnovo skupaj prejela več kot milijardo evrov.
Evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira je ob tem poudarila, da pomoč iz solidarnostnega sklada ni namenjena zgolj obnovi po naravnih nesrečah, ampak se lahko s pomočjo teh sredstev države članice tudi bolje pripravijo na soočanje z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
