Čas je za premirje v Gazi in odločnejši pritisk ZDA
Vojna v Gazi, ki je od oktobra 2023 prerasla v eno najdaljših in najbolj izčrpavajočih izraelskih vojaških operacij, je izgubila smisel in učinkovitost. Medtem ko je bil spopad z Iranom kratek in strateško natančen, je izraelska ofenziva proti Hamasu postala dolgotrajna, nejasna v ciljih in čedalje bolj škodljiva za ugled države. Uničenje, humanitarna kriza in mednarodna osama so dosegli točko, kjer lahko le usklajen mednarodni pritisk vodi do konca sovražnosti.
Po več tednih pogajanj v Katarju se razkorak med Izraelom in Hamasom zmanjšuje. Hamas, oslabljen in brez močne vojaške strukture, je pripravljen popuščati. Odprta ostajajo predvsem vprašanja razporeditve izraelskih sil med začetno fazo morebitnega 60-dnevnega premirja, vendar so to točke, ki jih je mogoče rešiti. V tem času bi se lahko pod okriljem Palestinske oblasti oblikoval nov upravni organ za Gazo, ki bi izključeval Hamas in imel podporo Zahoda ter arabskih držav.
Trenutne razmere so neznosne. Več kot 60 odstotkov stavb je poškodovanih ali uničenih, dva milijona ljudi je razseljenih in stisnjenih na majhnem območju v središču pasu. Čeprav se je lakota, napovedana za leto 2024, sprva zdela pretirana, je zdaj dejanska nevarnost. Izrael sicer odpira lastne koridorje za humanitarno pomoč, vendar ostajajo količine hrane, ki dosežejo civiliste, minimalne. Brez prekinitve ognja ljudje ne morejo varno dostopati do osnovnih sredstev za preživetje.
Vojaško gledano Hamas več ne predstavlja resne grožnje. Njegova prisotnost je omejena na do 20 odstotkov ozemlja, večina vodstva je bila eliminirana, bojna moč pa močno zmanjšana. Iran, ki je Hamasov tesen zaveznik, je že utrpel simbolni poraz. Nadaljevanje operacij Izraelskih obrambnih sil na območju, ki je dejansko pod okupacijo, brez ustrezne oskrbe civilistov, predstavlja tveganje vojnih zločinov.
Znotraj Izraela se krepi nezadovoljstvo. Večina javnosti si želi izpustitve talcev in konca vojne, čeprav ne verjame v rešitev dveh držav. Tudi vodstvo IDF opozarja, da predlogi o trajni selitvi prebivalstva v tako imenovana »humanitarna mesta« niso zgolj nezakoniti, temveč strateško nesmiselni. V Knesetu Netanjahujeva koalicija nima več trdne večine, politični pritisk narašča, volitve pa se bližajo.
Za spremembo so ključni Katar in ZDA. Katar mora prepričati voditelje Hamasa, ki prebivajo v Dohi, naj podpišejo dogovor, sicer jim grozi izgon in zaostren nadzor nad sredstvi. Združene države, ki so v preteklosti že večkrat ustavile izraelske operacije, morajo tokrat znova odigrati odločilno vlogo. Junijska intervencija Donalda Trumpa je končala spopad z Iranom – zdaj mora uporabiti enako odločenost za vzpostavitev miru v Gazi.
Premirje ni le moralna obveznost zaradi stiske prebivalcev Gaze, temveč tudi strateška nuja za prihodnost Izraela in stabilnost regije.
