Grenlandija pred zgodovinsko odločitvijo o neodvisnosti
Grenlandci danes odhajajo na volišča, kjer bodo izbrali novo zakonodajno telo, hkrati pa se soočajo z eno najpomembnejših odločitev v zgodovini otoka – ali ostati del Danske, se usmeriti proti neodvisnosti ali krepiti sodelovanje z velesilami, kot sta ZDA in EU.
Na 31-članskih volitvah za parlament Inuit Ataqatigiit, ki trenutno vodi vladajočo koalicijo, skupaj s stranko Siumut ostaja favorit. Obe stranki podpirata neodvisnost, vendar brez jasnega časovnega načrta za izvedbo referenduma, ki bi bil potreben za popolno suverenost.
Grenlandija, največji otok na svetu s približno 60.000 prebivalci, ostaja odvisna od Danske v številnih ključnih področjih, vključno z obrambo in financami. Letna danska subvencija znaša približno 500 milijonov dolarjev, kar pomembno prispeva k socialnim in infrastrukturnim storitvam otoka. Morebitna neodvisnost bi pomenila velik ekonomski izziv, saj bi morala Grenlandija najti nove vire financiranja, morda v obliki povečanega rudarjenja ali strateških partnerstev z ZDA in EU.
Vprašanje suverenosti je še dodatno zaostrilo nedavno vmešavanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ponovno omenil možnost ameriškega prevzema Grenlandije. Trumpova administracija je že pred leti izrazila zanimanje za nakup otoka, pri čemer je Trump izjavil, da bi bila pridobitev Grenlandije za ZDA "strateško nujna".
Čeprav je neodvisnost dolgoročni cilj večine Grenlandcev, ni soglasja o tem, kaj bi to dejansko pomenilo in kako hitro bi bil ta proces izvedljiv. Premier Mute Egede je v novoletnem nagovoru poudaril, da je čas za korak naprej, vendar ni navedel konkretnih načrtov.
Ne glede na današnji izid volitev bo odločitev Grenlandcev močno vplivala na prihodnje odnose z Dansko, ZDA in drugimi svetovnimi akterji ter določila smer, v katero bo šel ta arktični otok v prihodnjih letih.
