Ob obletnici osvoboditve Auschwitza pozivi k ohranjanju spomina

Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajen opomnik na holokavst, v okviru katerega je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično pobila šest milijonov evropskih Judov oz. več kot tretjino celotnega tedanjega judovskega prebivalstva. V taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, je umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.

Med žrtvami so bili tudi Poljaki, Romi, Sovjeti in ljudje drugih narodnosti, med njimi več kot 1300 Slovencev. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada.

Od leta 1947 na območju deluje spominski muzej, kjer je danes potekala slovesnost ob obletnici. Udeležilo se je je 3000 gostov, med njimi več nekdanjih taboriščnikov in številni voditelji, tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zaradi ruske invazije v Ukrajini pa na slovesnost niso bili vabljeni predstavniki Rusije, kar je v Moskvi sprožilo kritike.

Poljski predsednik Andrzej Duda je ob začetku slovesnosti na območju zloglasnega taborišča poudaril, da so Poljaki danes varuhi spomina na grozodejstva, storjena v taborišču, in zagotovil, da bo Poljska še naprej ohranjala spomin nanje.

Na osrednjem dogodku so medtem spregovorili le nekdanji taboriščniki, ki so opozorili na širjenje antisemitizma. "Dandanes opažamo velik porast antisemitizma in prav antisemitizem je privedel do holokavsta," je dejal nekdanji taboriščnik Marian Turski.

Predsednik Svetovnega judovskega kongresa (WJC) Ronald Lauder je medtem dejal, da je tako grozote v Auschwitzu kot napad palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra 2023 navdihnilo "starodavno sovraštvo do Judov".

Pirc Musar je ob robu slovesnosti spomnila, da so v Auschwitzu trpeli in umrli tudi številni Slovenci. Ob tem je pozvala k spoštovanju pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za pregon obtoženih vojnih zločinov.

"Posebnih okoliščin, izjem glede prijetja tega ali onega obtoženega vojnih zločinov ne more in ne sme biti," je poudarila Pirc Musar. Relativizacija ali nespoštovanje pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča za pregon obtoženih vojnih zločinov nista nič drugega kot ponovno razvrednotenje njihovih žrtev, je dejala.

Poudarila je še, da Slovenija ostaja zavezana, da bo na svojem ozemlju prijela vse, za katerimi je sodišče izdalo tiralico.

Poljska vlada je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju sporočila, da ga kljub nalogu za prijetje, ki ga je zanj izdal ICC, ne bo aretirala, če se bo udeležil slovesnosti.

V slovenski delegaciji na slovesnosti sta tudi predstavnik ugrabljenih otrok Janez Žmavc in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška taborišča.

Obletnice osvoboditve Auschwitza so se ob več priložnostih in dogodkih spomnili tudi v Sloveniji.

V državnem zboru so se žrtvam taborišča poklonili z minuto molka. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je poudarila, da nam beseda Auschwitz služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. "Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti," je še dejala.

Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak je na konferenci v Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne (MRC) v Mariboru izpostavil pomen ohranjanja zgodovinske resnice in izobraževanja novih generacij o tem. Teh grozot človeštvo po njegovih besedah ne bi smelo nikoli pozabiti. "Ko enkrat pozabimo, moralno pogrnemo in dovolimo ponovitev," je dodal raziskovalec Daniel Siter.

Na več lokacijah po Ljubljani so ob obletnici potekale akcije čiščenja spotikavcev, spominskih obeležij za žrtve nacističnega preganjanja, ki jih je organiziral Judovski kulturni center.

Ene od njih, na Štefanovi ulici, se je udeležila tudi nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick, ki je spomin na žrtve morilskega rasnega fanatizma označila za moralno dolžnost.

Žrtev Auschwitza so se spomnili tudi v Trstu. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, prav tako nekdanjem koncentracijskem taborišču, na njej pa je več govornikov posvarilo pred ponovnim vzponom antisemitizma.

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem 80. let po tem, ko je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, pohvalil sovjetske vojake, ki da so z osvoboditvijo taborišča končali "totalno zlo". Zagotovil je, da bo Rusija storila vse za obrambo pravice ljudi do etnične, jezikovne in duhovne identitete ter si prizadevala za "preprečevanje širjenja antisemitizma, rusofobije in drugih rasističnih ideologij".

"Stojimo ob strani žrtvam, preživelim in njihovim družinam. Vedno znova obnavljamo svojo zavezo, da nikoli ne bomo pozabili," pa je v poslanici ob obletnici med drugim zapisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Poudaril je, da spominjanje moralno dejanje in hkrati poziv k ukrepom.