Razstava o pesniških oblikah v Prešernovi poeziji
V galeriji Prešernove hiše v Kranju bodo v četrtek ob 18. uri na ogled postavili razstavo z naslovom Pesniške oblike v Prešernovi poeziji. Dogodek bo predstavil mojstrstvo Franceta Prešerna pri oblikovanju slovenske pesniške dediščine, ki je slovenski jezik povzdignilo na raven drugih evropskih jezikov. Razstavo, ki jo je pripravil kustos Gašper Peternel, bodo spremljale ilustracije akademske umetnice Barbare Pintar in drugih avtorjev iz zbirk Gorenjskega muzeja.
France Prešeren, eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, je z mojstrskim prepletanjem slovenske besede v najzahtevnejše pesniške oblike postavil slovenski jezik ob bok največjim evropskim jezikom. Pri tem je črpal iz bogate evropske literarne tradicije, ki jo je spoznaval skozi branje tuje literature, ter iz prijateljstva in nasvetov svojega mentorja Matije Čopa, licejskega knjižničarja in enega najizobraženejših Kranjcev na področju literature in jezikoslovja.
Razstava bo osvetlila raznolikost Prešernovih pesniških oblik, ki segajo od balad in romanc do italijanskega soneta. Posebej izstopa Sonetni venec, mojstrovina, ki jo postavlja ob bok Danteju in Petrarci. Prešeren je segal tudi v orientalske in španske vplive, kar je vidno v njegovih Gazelah in Glosah. Poleg lirike je ustvaril tudi najpomembnejšo epsko pesnitev slovenske literarne zgodovine 19. in 20. stoletja.
Med drugimi oblikami se na razstavi izpostavljajo himna, epigrami in napitnica. Zdravljica, ki je postala slovenska himna šele po pesnikovi smrti, je sprva nastala kot pesem za slavnostne priložnosti. Prešernovi epigrami, ki jih je sam poimenoval sršeni, pa so znani po svoji ostrosti in duhovitosti.
Razstava ponuja edinstven vpogled v Prešernovo literarno ustvarjanje ter njegove dosežke pri bogatitvi slovenske književnosti. Vsi, ki se želijo poglobiti v Prešernovo pesniško mojstrstvo in uživati v spremljajočih ilustracijah, so toplo vabljeni.