Torkov kulturni vdih v znamenju Iztoka Geistra

Zbirka je izšla ob razstavi Marka Pogačnika v Galeriji Prešernovih nagrajencev.

Tihe stvari prinašajo sodelovanje pesnika, pisatelja in esejista Iztoka Geistra, ter vizualnega umetnika Marka Pogačnika. Pesniško-umetniška knjižica je izšla junija 2024 ob odprtju razstave Vedno v začetku, ki so jo ob Markovi osemdesetletnici pripravili v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.

"Marko Arnež, direktor Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, me je povabil, da bi načrtovano razstavo likovnih del Marka Pogačnika ob njegovi osemdesetletnici povezali s poezijo, kakor je bilo to običajno v ohojevskih letih. S Pogačnikom sva namreč odraščala v mestu, kjer se Kokra izliva v Savo, bila sva sošolca v gimnazijskih klopeh, na Laborah, od koder je prelep razgled na legendarno mestno veduto, sva s pomočjo družic tiskala ohojevske publikacije in navsezadnje sva tudi oba nagrajenca Prešernovega sklada.

Namesto sprva ponujenega ponatisa pesmi in risb iz zgodnjega obdobja najinega sodelovanja, sem raje napisal povsem nove pesmi na temo Markovih neobjavljenih risb ušes iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki sem jih našel ob pospravljanju predalov. Zunanji del ušesa se mi je od nekdaj zdel najbolj likovni del obraza, to nastajanje in minevanje lepote uhlja pa tenkočutno ponazarjajo prav Markove risbe.

Trivrstične pesmi, ki po ritmu in zgoščenem izražanju spominjajo na japonsko haiku poezijo, z uglaševanjem slovenskega metaforičnega besednega zaklada preigravajo pojme slišnosti in neslišnosti. Uhelj naj bi bila tista najtišja, stiha in upodobitve vredna stvar v tej poetiki prispodob in preoblikovanj," je pred dogodkom povedal Iztok Geister.