V ospredje postavi preprosto resnico: način, kako je kokoš živela in se prehranjevala, določa hranila, ki jih pozneje najdemo v rumenjaku in beljaku.
Najpogostejša so konvencionalna jajca. Količinsko zagotavljajo šest do sedem gramov beljakovin, rumenjak pa vsebuje omega-3 maščobne kisline, čeprav le v skromni količini. Alfaro poudarja, da je rumenjak pomemben del jajca, saj nosi skoraj polovico beljakovin, poleg tega pa vitamine in antioksidante, ki jih naše telo potrebuje za spomin, koncentracijo in dober vid. Raven teh hranil je v konvencionalnih jajcih sicer prisotna, a opazno nižja kot pri drugih vrstah.
Druga so jajca proste reje. Kokoši niso v kletkah, imajo več prostora za gibanje, kar se pozna tudi na barvi rumenjaka. Ta je temnejši, kar nakazuje višjo vsebnost karotenoidov in vitamina A. Nutricionistka pojasni, da že rahlo boljša kakovost življenja kokoši naredi opazno razliko v prehranskem profilu jajca.
Najbolj izstopajo pašna jajca. Kokoši so vzrejene na prostem, jedo rastline, semena in žuželke, vsak dan so na soncu. To vodi do izrazito oranžnega rumenjaka, kjer se nabere največ hranil. Alfaro poudari, da imajo takšna jajca dva- do trikrat več omega-3 maščobnih kislin kot konvencionalna, bistveno več vitamina D ter več antioksidantov, ki varujejo naš vid in celice. Sonce in naravna prehrana kokoši poskrbita, da je maščobni profil teh jajc najbolj zdrav.
Po njenih besedah so pašna jajca najboljša izbira za tiste, ki želijo povečati vnos omega-3 maščobnih kislin ali imajo premalo vitamina D, saj ponudijo največ hranil na naraven način.
Med jajci tako ne odločajo le barva lupine ali cena, temveč zgodba kokoši, iz katerega prihajajo – ta pa se jasno pokaže v rumenjaku, ki je srce njihove prehranske vrednosti.