Letošnja letina hmelja za 40 odstotkov nižja od lanske

Letošnja letina hmelja bo po prvi oceni zaradi neugodnih vremenskih razmer za 40 odstotkov nižja od lanske, ko so pridelali 2185 ton hmelja. Kot je povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec, bo veliko odvisno od vremena v naslednjih 14 dneh.

Letošnja letina hmelja za 40 odstotkov nižja od lanske

Friškovčeva je za STA tudi povedala, da sta letošnji pridelek prizadele visoke temperature in pomanjkanje padavin. Ugodne vremenske razmere v naslednjih dneh pa lahko pozitivno vplivajo na razvoj storžkov pri kasnejših sortah hmelja.

Sorta savinjski golding je v nasadih, ki niso bili namakani, prešla v tehnološko zrelost in je že primerna za obiranje, ki se bo začelo prihodnji teden. V nasadih, ki so bili namakani, pa bo tehnološka zrelost nastopila konec tedna, je dejala Friškovčeva. Tudi letos bo pri obiranju hmelja na pomoč hmeljarjem priskočilo okoli 400 romunskih delavcev.

Večina hmeljišč je opremljena z namakalnimi sistemi, vendar za suše, kot je letošnja, trenutni vodni viri v Spodnji Savinjski dolini ne zadoščajo. Zato je nujno, da se v Spodnji Savinjski dolini v naslednjih letih pristopi h gradnji akumulacij - mokrih zadrževalnikov, ki bodo lahko nudili vir vode za potrebe namakanja in omogočali poplavno varnost.

Letos v Sloveniji 19 hmeljarjev obdeluje 1625 hektarjev hmeljišč, od tega je 145 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmeljišč je na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer dobrih 1100 hektarjev.

Direktor žalske družbe Hmezad Exim Mihael Vitko je za STA povedal, da se bile določene sorte hmelja zaradi epidemioloških razmer in okrnjene prodaje piva lani slabo prodajane.

Zaloge se precej kopičijo. Lanska letina hmelja še ni v celoti prodana in je skladiščena pri trgovcih do odpoklica.

Na vprašanje, kako je letos z odkupno ceno hmelja, je Vitko odgovoril, da je večina hmelja prodanega po v naprej dogovorjenih cenah, zato je nehvaležno govoriti o cenah na prostem trgu. "Cene določi trg in kupci, ki niso pokriti s pogodbami. Na trgu je izredno velik pritisk večjih pivovarskih sistemov. Soočajo se z dvigom cen surovin, embalaže in resursov a po drugi strani vedo, da je pridelava hmelja na rekordnih ravneh. Kar nam ne gre v račun glede na to da kujejo rekordne dobičke," je dejal Vitko.

Odkup hmelja v podjetju Hmezad Exim znaša nekje od 30-40 odstotkov. Določeni odstotki se spreminjajo zaradi sodelovanja na različnih razpisih prodaje, tako da težko natančno povedo o odkupljeni količini.

Glavni trgi za prodajo slovenskega hmelja so po Vitkovih besedah Evropa, Rusija, v katero zrejo z negotovostjo zaradi sankcij, in Azija. Odpirajo pa nove trge, kot sta Japonska, gre za trg, ki je v preteklosti že uporabljal okoli 500 ton slovenskega hmelja, in Južna Koreja.

Vitko je še ocenil, da je hmeljarstvo kot kmetijska panoga perspektivno. Sektor pridelave hmelja je po njegovih besedah eden izmed boljših v EU, če ne celo v svetu. "Imamo velik odstotek namakanih površin, dobro kolobarimo med fitofarmacevtskimi sredstvi glede na to, da smo zdesetkani v primerjavi z ostalim državami pridelovalkami, sodelovanje in komunikacija med hmeljarskim inštitutom, hmeljarji, svetovalnimi službami ter trgovino s hmeljem je na dokaj visoki ravni," meni Vitko.

Poudaril je še, da je treba nekoliko več usmeritev na področju pridelave hmelja, torej da poteka komunikacija na relaciji pridelovalec - trgovina, ob tem je treba tudi upoštevati usmeritve globalnih trgov in fleksibilnost. Svet je trenutno na rekordno velikih površinah, kar kljub suši še vedno lahko pomeni problem v bodoče, je še dejal.

Z njegovim mnenjem se strinja tudi Friškovčeva, ki je dejala, da hmeljarske kmetije imajo mlade naslednike, tehnološko so primerljive z evropskim oz. svetovnimi pridelovalkami, večina hmeljišč je opremljenih s kapljičnim namakalnimi sistemi, imamo tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije z mednarodno priznanimi strokovnjaki z ogromno znanja.

"Razvili smo lastne sorte, ki so bile vzgojene na inštitutu, in so prilagojene za slovenske rastne pogoje. Hmeljarstvo vsekakor ima prihodnost," še pravi Friškovčeva.

Danes zvečer bo slovesna seja Združenja hmeljarjev Slovenije ob 60. dnevu hmeljarjev, ki se je bo udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.

Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z ostalimi društvi in Občino Braslovče 60. dan hmeljarjev organizira v nedeljo. Osrednja prireditev se bo začela ob 15. uri s sprevodom. Potekal bo zabavni program s predstavitvijo povorke, prikazom starih hmeljarskih opravil in spretnosti, primopredajo starešinstva ter hmeljarskimi in drugimi igrami.

Image

KONTAKT
urednistvo@adriainfo.si

T: 070 44 11 41

 

 

 

UREDNIŠTVO:
urednistvo@adriainfo.si

OGLAŠEVANJE:
oglasi@adriainfo.si

Vesti

Vse vesti
0