Ljubljanski svetniki o proračunu in prostorskih aktih

Na dnevnem redu so imeli tudi več prostorskih aktov, med drugim so na območju Potniškega centra Ljubljana omogočili ureditev hotela.

Ljubljanska občina ima v potrjenem proračunu za letos načrtovane prihodke v višini 462,8 milijona evrov, ob polletju jih je realizirala 178,6 milijona evrov. Odhodki so načrtovani v višini 463 milijonov evrov, ob polletju jih je občina realizirala 197,2 milijona evrov in tako beležila primanjkljaj v višini 18,6 milijona evrov.

Kot je pojasnila vodja občinskega oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan, so 30. junija koristili 22 milijonov evrov likvidnostnega kredita, dolgoročno pa se občina ni zadolžila. "To načrtujemo v drugi polovici leta," je napovedala.

Ob tem je Bistanova povedala, da sta za oktobrsko sejo mestnega sveta pripravljena rebalans letošnjega proračuna in spremembe proračuna za leto 2023. Končna ocena realizacije za letošnje leto bo tako po njenih besedah nižja za približno 30 milijonov evrov.

"Realizacija ob polletju in tudi primanjkljaj me ne skrbita, saj bo primanjkljaj ob zaključku verjetno manjši," je dejala Ksenija Sever (SDS). Je pa izpostavila področje kulture, ki ji občina namenja okoli 11 odstotkov svojega proračuna.

"Letos je to okoli 44 milijonov, realizacija pa je 41-odstotna. Podpiram kulturo in pristojnemu oddelku dajem priznanje za njihovo delo. Pa vendar, ko dobimo zaključni račun, so našteti izvajalci kulturne dejavnosti z zneski prejemkov, ko pa glasujemo za program kulture, ne poznamo njihovih vsebin. To, kar se sedaj pojavlja v javnosti, razni performansi, ko nagi igralci, če to sploh so, stojijo goli v izložbah ... Zame to ni kultura, to pa financira tudi Mol," je dejala.

Med drugim je predlagala, da Mestna občina Ljubljana (Mol) v pogodbe uvede klavzule, da ne bo prihajalo do različnih anomalij. "Sicer pa imamo javne zavode, ki odlično delujejo, pozitivno poslujejo, pa raje njim namenimo več sredstev," je predlagala in spomnila tudi na primer, ko eden od zavodov ni predložil poročila o porabi sredstev.

"Zelo hvaležen bom, če bo posredovala, če ve, da izvajalec nekega projekta ni izkazal porabe svojih sredstev. To bomo z veseljem obravnavali na odboru za kulturo," ji je odvrnil samostojni svetnik Dragan Matić. "Kar pa se tiče predlogov, da bi občina pogojevala financiranje določenih programov z neke vrste predhodno cenzuro, se mi pa zdi, da to ne sodi v današnji čas ali da bi bila to praksa v kakšni evropski državi. Ta stvar se mi zdi nenavadna," je dodal.

"Če govorimo o Fotopubu ... ne vem, je pa vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič naredila vse tako, kot mora biti. Ko ni oddal poročil, so mu bila sredstva odvzeta, ga bomo pač tožili," je dejal župan Zoran Janković.

Mojca Škrinjar (SDS) je pri obravnavi izvrševanja proračuna med drugim izpostavila področje zdravstva. "Pri preventivnih programih zdravstvenega varstva je realizacija 29-odstotna, pri nujnem zdravstvenem varstvu pa je delež 17-odstoten. Pri tem, da je tudi poudarjeno, da Mol sofinancira zdravstveno varstvo brezdomcev, ki ni sistemsko urejeno," je dejala. Meni, da bi bilo zdravstveno varstvo brezdomcev potrebno urediti, pri čemer je občino pozvala, da posreduje na ravni države, da se to uredi.

Izpostavila je tudi, da več tisoč Ljubljančanov nima osebnega zdravnika. "Zavedam se, da to ni problem zgolj lokalne skupnosti, ampak širši problem, a vendarle, človek bi pričakoval, da bo ta problem nastopil na območjih, ki so težje dostopna, a se dogaja v Ljubljani. Mislim, da je to nedopustno," je dejala.

Svetniki so zeleno luč prižgali tudi predlogu za povečanje namenskega premoženja z več zemljišči na devetih lokacijah in kapitala občinskemu stanovanjskemu skladu v skupni vrednosti 6,2 milijona evrov. Stanovanjski sklad sredstva potrebuje za realizacijo projektov, opredeljenih v stanovanjskem programu, je pojasnila vodja sektorja dejavnosti v skladu Slavka Janžekovič.

Prav tako je mestni svet prikimal spremembi odloka o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov, s čimer so svetniki omogočili možnost plačevanja vožnje z mestnimi avtobusi z brezstično bančno oz. kreditno kartico.

Svetniki so podprli tudi javno-zasebno partnerstvo za projekt Park varne mobilnosti. Kot je pojasnil Matic Sopotnik z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, bodo z zasebnim partnerjem na občini naslovili izzive na področju izobraževanja, vzgoje in programskega sodelovanja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na eni strani ter pomoči žrtvam prometnih nesreč na drugi strani.

Zeleno luč so pokazali tudi sklepu o lokacijski preveritvi za del zazidalnega načrta na območju Potniškega centra Ljubljana, ki med drugim predvideva ureditev hotela z gostinskimi lokali in poslovnimi prostori v zaščiteni stavbi obstoječe železniške postaje.